Jure Kljajić

Kljub temu da gre za še vedno mlado političarko, je Jasmina Opec Vöröš del slovenske politične scene že več kot poldrugo desetletje. Sprehodila se je od mestnega sveta soboške občine, kjer je bila nekaj časa tudi podžupanja, do poslanskih klopi in kabinetov številnih ministrov. Lahko rečemo, da gre za izšolano političarko, kakršnih danes nismo vajeni. Od leta 2022, ko je na volitvah gladko premagala dolgoletnega državnega svetnika Marjana Maučca in tudi dobrovniškega župana Marjana Kardinarja, v državnem svetu zastopa interese prekmurskih občin.

V svoji bogati karieri ste zasedali že številne funkcije. Kako bi jih primerjali med seboj?

»Imela sem srečo v življenju, da sem lahko delala različne stvari. Kot odvetniška pripravnica sem pot začela v pravosodju, delala sem v gospodarstvu, v nevladnem sektorju, bila na lokalni ravni svetnica, poslanka in delovala znotraj vlade v kabinetih različnih ministrstev. Vse to mi je pomagalo, da lahko vidim, kako deluje celoten sistem. Vsaka funkcija je specifična, ker se nanaša na različne populacije. Morda gre na lokalni ravni bolj za konkretno reševanje problemov. Če pa primerjam poslanski in svetniški mandat, bi rekla, da je bil poslanski bolj strankarsko uokvirjen, v državnem svetu pa gre bolj za zastopstvo interesov regije in širše družbe. Velika razlika je tudi v načinu komunikacije. V državnem svetu ni toliko strankarske tekmovalnosti in je delo precej bolj vsebinsko.«

Je državni svet desno usmerjen?

»Ne, tega ne zaznavam. Res je, da so državni svetniki lahko člani različnih političnih strank, kar je njihova ustavna pravica, a smo tudi svetniki, ki nismo člani političnih strank. Vsak ima svojo ideološko in politično usmerjenost, kar je normalno, in to se tudi kaže v argumentiranju posamezne zakonodaje. Ne bi pa rekla, da je državni svet podaljšek katere koli politične stranke.«

Večkrat je slišati pohvalo, da so razprave v državnem svetu bolj vsebinske kot tiste v državnem zboru.

»Lahko potrdim, da resnično uživam v delu v državnem svetu. Razprave so res izjemno vsebinske in poglobljene, vsak lahko jasno izrazi svoja stališča. Seveda se ne strinjamo vedno, vendar ta nesoglasja sprejemamo spoštljivo in v demokratičnem duhu. Zagotovo pa se ne žalimo, saj želimo pokazati, da je mogoč tudi drugačen nivo politične kulture. Menim, da ni najbolj primerno, da nekdo pride neposredno na visoko državno funkcijo, kot je na primer poslanska, brez potrebnega političnega znanja in predhodne priprave. Politika je izjemno pomembna in zahtevna dejavnost, ki zahteva neko znanje, izkušnje in vrednote. Sama nisem privrženka modela politikov, ki to postanejo čez noč. Prepričana sem, da bi moral vsak najprej pridobiti izkušnje kot lokalni svetnik, šele nato napredovati. Človek potrebuje čas, da usvoji osnovne principe politike, saj se pogosto zgodi, da nekateri vstopajo v politiko brez razumevanja odgovornosti funkcije, ki jo prevzemajo, kar se potem kaže tudi v njihovem načinu komunikacije.«

Kot državna svetnica se verjetno ne strinjate s tistimi, ki menijo, da državni svet ni potreben.

»Nikoli se nisem strinjala z idejo ukinjanja institucij, ki so določene z ustavo, še posebej zato, ker smo relativno mlada država. Ob pisanju ustave so bili jasno postavljeni cilji, zakaj je naš parlament dvodomni. Državni svet je pomemben prispevek k oblikovanju zakonodaje, čeprav je njegova vloga pogosto premalo poudarjena. Gre za prostor, kjer se o družbenih idejah in rešitvah podrobno razpravlja in izoblikuje za nadaljnji zakonodajni proces. Ima pomembno vlogo pri sprejemanju zakonodaje, saj opozarja na vidike, ki jih vlada in državni zbor ne opazita, s čimer prispeva k izboljšanju zakonodaje.«

Manevrski prostor za izboljšave pa gotovo obstaja?

»Pogosto se pojavlja očitek, da v zakonodajnem postopku nima močne politične teže, da bi celoten proces ustavil. Menim pa, da ni bistvo procesa oblikovanja zakonodaje, da te nekdo s pozicije moči povsem ustavi. Se pa gotovo lahko sprejmejo spremembe za izboljšanje delovanja državnega sveta. Četrto branje, ki se že dolgo omenja … Dobro bi bilo tudi, da bi bili v obeh domovih sprejeti proračun, ustava in vsi najpomembnejši državni akti. V naslednji fazi ob ustanovitvi regij pa bi denimo veljal razmislek, da bi bil državni svet zastopnik regij.«

Pri regijah je ravno državni svet nosil štafetno palico, a zdi se, da ste tudi v državnem svetu obupali nad projektom.

»Ob začetku mandata smo z velikim entuziazmom ponovno vzeli v roke že pripravljeno pokrajinsko zakonodajo iz prejšnjega mandata. Vodstvo državnega sveta je opravilo obiske na različnih ministrstvih, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem, vendar smo povsod naleteli na negativno stališče glede ustanovitve pokrajin. Zato je bila sprejeta politična odločitev, da ne bomo za vsako ceno vztrajali, če vladna koalicija ne podpira ideje, da Slovenija pokrajine potrebuje.«

Jure Kljajić

V državnem svetu ste članica največje interesne skupine lokalnih interesov in dveh komisij. Kakšno je vaše stališče do aktualne novele zakona o zdravstveni dejavnosti in paketa kmetijskih zakonov?

»Seje komisij v državnem svetu so zelo pogoste, celo pogostejše kot seje državnozborskih odborov v času mojega poslanskega mandata. Delo je izjemno aktivno, zlasti na področju kmetijstva smo pogosto na terenu. Kar zadeva zakon o zdravstveni dejavnosti, smo mu v komisiji nasprotovali. Menim, da zakon ne rešuje ključnih težav slovenskega zdravstva. Od zakona, ki ga vlada predstavlja kot reformnega, bi pričakovali učinkovite rešitve, a predstavniki vlade so nam sami priznali, da ta zakon čakalnih dob ne odpravlja. Po mojem mnenju bo čakalne dobe celo še podaljšal. Leta 2019, torej pred covidom, je bilo izvedenih približno 10 tisoč operacij več kot danes, in to z manj kadra. Vzroki torej niso v pomanjkanju kadra, ampak predvsem v organizacijskih težavah in financiranju ZZZS. Potrebujemo celovito reformo prav tega področja, ki pa se je nihče ne loti. Zakon je žal predvsem populističen in ideološki, preveč usmerjen proti zdravnikom. Paket kmetijske zakonodaje pa je bil veliko presenečenje za vse, saj nihče ni pričakoval tako obsežnega zakonodajnega predloga. Takšen pristop ni bil primeren. Že od vsega začetka je zaupanje porušeno, zato so bila tudi usklajevanja ministrstva s ključnimi deležniki prekinjena. Zagotovo potrebujemo reformo kmetijske zakonodaje, vendar v smeri zmanjšanja birokracije ob hkratni krepitvi podpore kmetom in zagotavljanju prehranske varnosti. Geopolitične spremembe nas opozarjajo, da moramo biti pri oblikovanju zakonodaje previdni, saj lahko ukrepi, kot je denimo ukinitev baterijske reje jajc, ogrozijo našo prehransko varnost. Čeprav trendi gredo v to smer, vidimo, kaj se dogaja v ZDA, ki intenzivno uvažajo jajca.«

Pomembno se posvečate tudi demografski problematiki. Se vladajoči zavedajo alarmantne demografske zime?

»Demografske spremembe so zelo širok pojem. Na eni strani imamo upadanje rodnosti, na drugi pa izrazito staranje prebivalstva. Delež starejših v populaciji narašča, kar prinaša številne izzive – od pokojninskega sistema do pomanjkanja delovne sile. Ti trendi se bodo še zaostrili, če kot družba ne bomo začeli resno ukrepati. Ena plast problema je spodbujanje rojstev, druga pa upravljanje zakonitih migracij, predvsem privabljanje tuje delovne sile ter njena uspešna integracija v našo družbo. Trend upadanja rojstev je zelo težko obrniti, saj gre za kompleksen pojav. Ženske, ki danes vstopajo v rodno dobo, so del manj številne generacije, poleg tega so razlogi za upad rodnosti manj povezani z ekonomijo in bolj z družbenimi spremembami. Način življenja se je bistveno spremenil – to je eden ključnih dejavnikov, zakaj ni več toliko otrok, kot jih je bilo nekoč.«

Torej so migracije edina rešitev?

»Seveda moramo še naprej spodbujati rojstva, vendar se moramo hkrati zavedati, da bomo manjkajočo delovno silo lahko nadomestili le s privabljanjem ljudi iz tujine.«

Tudi na tem področju tekmujemo z drugimi državami.

»Drži. Vendar so številne države na tem področju precej bolj aktivne in strateško usmerjene. V državah izvora vzpostavljajo predstavništva, tam usposabljajo delavce, jih učijo jezika in jih nato organizirano pripeljejo v državo, kjer jih tudi uspešno integrirajo. Slovenija tega sistema še nima. Če se ne bomo hitro lotili vzpostavitve tovrstnega pristopa, bo to negativno vplivalo na našo gospodarsko rast, kar bo imelo posledice na vseh drugih področjih življenja.«

Mogoče bi potrebovali kakšen urad za demografijo (smeh).

»Zagotovo. Osebno mi je zelo žal, da ga je vlada ukinila. Razlogi za to so bili različni – po eni strani nerazumevanje pomena demografskih sprememb, po drugi pa želja po prikazu politične moči in nekakšno maščevanje ob prevzemu oblasti. Verjetno so želeli svojim volivcem pokazati, da mislijo resno z obljubo, da bodo obračunali s prejšnjo vlado.«

Jure Kljajić

Nedavno ste bili z državnim svetom na delovnem obisku v Bruslju. Kakšni so vtisi?

»Zame osebno Bruselj še vedno deluje kot nekakšen mehurček, oddaljen od realnosti in vsakdanjih težav ljudi. Tudi razprave, ki smo jih vodili med obiskom, so bile večinoma preveč teoretične in strokovne, premalo konkretne in usmerjene v dejansko izvedbo. Kot svetniki smo opozorili na pretirano birokracijo pri pridobivanju evropskih sredstev. Odgovor, ki smo ga prejeli, je bil, da je to v veliki meri odvisno od države članice, saj si lahko sama zastavi sistem črpanja sredstev.«

Pri naših snovalcih razpisov pa slišimo, da imajo zvezane roke ravno zaradi EU.

»Verjetno je resnica nekje na sredini. V Sloveniji marsikatero stvar po nepotrebnem zapletemo – pogosto dodamo še deset nepotrebnih obrazcev, samo da imamo občutek administrativne varnosti. Primanjkuje nam drznosti in odločnosti, da bi zmanjšali birokratske ovire.«

Je Evropska unija na pravi poti?

»Mislim, da je EU že pred časom izgubila svojo razvojno vizijo. Če pogledamo nazaj – pred 30 leti sta bili ZDA in EU vodilni v avtomobilski industriji. Danes so ZDA preusmerile fokus na digitalno industrijo in umetno inteligenco, medtem ko EU še vedno v veliki meri temelji na avtomobilski industriji. Na neki točki smo zaspali, preveč se ukvarjali z obrobnimi vprašanji, premalo pa vlagali v razvoj, inovacije in krepitev konkurenčnosti v globalnem merilu.«

Jure Kljajić

Podprli ste pobudo za ustavno presojo nove plačne ureditve v javnem sektorju, ki jo je sprožil predsednik državnega sveta. Si Marko Lotrič zasluži večjo plačo?

»Dvomim, da je bila ustavna presoja sprožena zgolj zaradi plače posameznika. Gre predvsem za vprašanje odnosa do državnega sveta kot institucije. Vsi predsedniki najvišjih državnih organov – predsednik republike, vlade, državnega zbora in vrhovnega ter ustavnega sodišča – so uvrščeni v 67. plačni razred, predsednik državnega sveta pa v 65. Pobuda je bila izraz nestrinjanja z ravnanjem vlade in državnega zbora, ki očitno ne vidita državnega sveta kot enakovrednega partnerja. Če govorimo o enakopravnosti institucij, se ta mora izražati tudi v konkretnih zadevah, kot so plačni razredi. Menim, da si ne smemo dovoliti ponižujočega odnosa do državnega sveta, zato smo pobudo za ustavno presojo državni svetniki soglasno podprli.«

Na isti seji je bila sprejeta tudi vaša pobuda za spremembo zakona o nevladnih organizacijah. Menite, da je financiranje NVO pri nas učinkovito in transparentno?

»Moja pobuda je bila usmerjena v to, da se tudi Mladinski svet Slovenije vključi v sistem nevladnih organizacij. Na ta način bi lahko kandidiral za sredstva iz obsežnega sklada za NVO, kjer je na voljo ogromno javnega denarja. MSS je pomemben del naše družbe in kot takemu mu je treba omogočiti dostop do sredstev, saj se financiranje mladinskega sektorja prek urada za mladino iz leta v leto zmanjšuje. Kar se tiče širšega sektorja NVO – dejstvo je, da država s svojimi mehanizmi ne zmore izpeljati vseh potrebnih storitev in nalog, zato potrebujemo močan in učinkovit nevladni sektor. Organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ, gasilska društva, so podporni stebri države in jih je treba ustrezno financirati ter zakonodajno podpreti. A v zadnjem času je opaziti porast, kot jih sama imenujem, političnoaktivističnih nevladnih organizacij. Civilna družba je seveda pomembna, vendar se zdi, da so nekatere tovrstne organizacije pridobile prevelik vpliv – včasih celo večjega kot politika sama. Obenem so močno financirane prav iz tega nevladnega sklada. Sklad za NVO in celoten sektor nista nastala z namenom, da bi posamezniki iz njega črpali sredstva brez odgovornosti, temveč da bi pomagali državi pri izvajanju pomembnih nalog.«

Če sva nekoliko neposredna – če državni svet ni podaljšana roka ene politične opcije, pa za nekatere NVO to vendarle velja?

»Na žalost lahko rečemo, da ima kar nekaj političnih strank svoj podaljšek v kakšni izmed nevladnih organizacij. V zadnjih letih smo bili priča političnemu aktivizmu, pri katerem so bile nekatere izmed najbolj izpostavljenih NVO, ki so tudi precej medijsko priljubljene, ustanovljene prav s strani ministrov sedanje vlade. V takšnih primerih je težko govoriti o politični neodvisnosti.«

Na državnozborske volitve se bo očitno podal tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je ustanovil stranko Fokus. Kako dojemate to potezo?

»Politika je danes izjemno zahtevno področje delovanja. Mnoge stranke se pri iskanju kandidatov soočajo z izzivom, kako pritegniti ljudi – še posebej takšne, ki so kompetentni in pripravljeni delovati v javno dobro. Zato odločitev posameznika, da aktivno vstopi v politično areno, spoštujem. Tudi potezo našega predsednika razumem kot izraz želje, da s svojimi dolgoletnimi izkušnjami iz gospodarstva doprinese k razvoju družbe. Osebno mu želim veliko uspeha in da mu na tej poti uspe uresničiti zastavljene cilje.«

Se mu nameravate pridružiti?

»Prejela sem ponudbe iz več političnih strank, vendar se za zdaj še nisem odločila za kandidaturo. V politiki pa nikoli ne reci nikoli. Trenutno o udeležbi na državnozborskih volitvah ne razmišljam, vendar je življenje nepredvidljivo. Sprejela sem, da je moja življenjska pot povezana s politiko in z nekim poslanstvom – služiti domovini. Kako natančno bo to videti v prihodnje, pa bo pokazal čas.«

Kako pa gledate na trenutno dogajanje v vaši nekdanji stranki SLS?

»Dogajanje spremljam precej od daleč, saj že pet let nisem več članica stranke. Vem pa, da se bliža kongres. Težko komentiram notranje razmere, lahko pa rečem, da sem bila na to stranko vedno ponosna. V njej sem se veliko naučila in spoznala številne prijatelje, s katerimi ostajam povezana še danes. Iskreno si želim, da se zadeve razjasnijo, stranka znova postavi na noge in nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo.«