Jure Kljajić

Pokrajinska in študijska knjižnica (PiŠK) Murska Sobota je aprila letos na ministrstvo za kulturo in komisijo za narodnostni manjšini pri DZ poslala pobudo za spremembo zakona o knjižničarstvu in zakona o javni rabi slovenščine. Gre za 25. člen zakona o knjižničarstvu, ki govori o tem, da splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih zagotavljajo pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku, in 24. člen zakona o javni rabi slovenščine, ki govori o rabi jezika na javnih prireditvah.

PiŠK je na omenjeni instituciji naslovila pobudo, da se člena spremenita v smislu, da bi lahko knjižnica tudi v svoji osrednji enoti pripadnikom narodne skupnosti zagotavljala komuniciranje v njihovem jeziku, četudi enota knjižnice ne leži na dvojezičnem območju, v konkretnem primeru torej v Murski Soboti.

Povedano drugače: skladno s predlagano spremembo bi javni zavodi, ki izvajajo dejavnost tudi za pripadnike avtohtonih narodnih skupnosti, smeli poslovati samo v jeziku ene od ustavno priznanih narodnih manjšin, četudi njihov sedež ni na dvojezičnem območju, in jim torej na njihovih javnih prireditvah ne bilo treba uporabljati slovenščine, tudi ko bi šlo za prireditve zunaj dvojezičnega območja.

Jure Kljajić

Pobuda najverjetneje izhaja iz dogodkov v zadnjem letu v PiŠK. Spomnimo: lansko jesen je Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja opozorilo na sporno razstavo o Petru Nadasu v knjižnici, kjer je šlo za kršitev rabe slovenskega jezika, saj je bilo besedilo razstave večinoma v madžarskem jeziku, ki mu je sledil zgolj slab povzetek v slovenščini. Ali je to res razlog za pobudo spremembe omenjenih zakonov s strani PiŠK, smo povprašali direktorico Klaudijo Šek Škafar, ki pa je, kot izhaja iz povratnega e-sporočila, bolniško odsotna.

· Slovenija

Pokrajinska in študijska knjižnica zaradi "madžarske razstave" že pod drobnogledom inšpektorata

V zvezi z zadevo smo se že konec avgusta obrnili tudi na ministrstvo za kulturo. Zanimalo nas je, ali so pobudo obravnavali in kakšen sklep so sprejeli. Ministrstvu smo, ko nismo dobili odgovora, v začetku septembra poslali še opomnik, nakar nam je v neformalnem pogovoru predstavnik ministrstva za odnose z javnostjo povedal, da bodo odgovore pripravili v roku enega tedna.

Ker se to ni zgodilo, smo še en opomnik poslali novembra, še isti dan pa prejeli odgovor, da »na Ministrstvu za kulturo menimo, da veljavni Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1) in iz njega izhajajoči podzakonski predpisi ustrezno določajo izvajanje knjižnične javne službe splošnih knjižnic. Za zagotavljanje pogojev za delovanje splošnih knjižnic – torej za knjižnično gradivo, prostore, kader in opremo – so odgovorne lokalne skupnosti kot njihove ustanoviteljice, soustanoviteljice oziroma pogodbene partnerice. Lokalna skupnost ima zakonsko pristojnost in dolžnost, da na svojem območju zagotovi ustrezne pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti« in še  »da je v konkretnem primeru rešitve za zagotavljanje ustreznih pogojev PIŠK za izvajanje knjižnične javne službe na narodnostno mešanem območju treba iskati v sodelovanju z lokalno oziroma lokalnimi skupnostmi, ne pa v spremembah zakonodaje, na katera se predlog nanaša«.

Konkretnega odgovora s strani ministrstva, kakšen sklep so posredovali PiŠK, torej nismo prejeli, se pa da razbrati, da pobude ne podpirajo in  da je delovanje splošnih knjižnic ter torej vsega, kar je povezano z njimi, po njihovem mnenju stvar lokalne skupnosti.

Posnetek zaslona

Na pobudo PiŠK se je nedavno odzvala tudi SAZU. »Komisija za slovenski jezik v javnosti SAZU omenjeni predlog Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota najostreje zavrača, saj ne pomeni le kršitve Ustave Republike Slovenije, po kateri je slovenščina uradni jezik Republike Slovenije, temveč spreminja območja, na katerih sta uradna jezika tudi jezika obeh ustavno opredeljenih narodnih manjšin, uporabo slovenskega jezika pa v celoti izrinja ali pa jo potiska v podrejeni položaj, s čimer posledično spreminja zakonsko določene meje dvojezičnosti in zakonsko regulirano podobo jezikovne krajine v Republiki Sloveniji,« so zapisali v izjavi, ki je objavljena na spletni strani SAZU.

Vprašanja v zvezi s pobudo smo poleg direktorice knjižnice poslali še obema županoma občin ustanoviteljic, to sta MO Murska Sobota in Občina Beltinci. Odgovore še čakamo.