Jure Kljajić

Mitja Ferenc je glasbenik in zgodovinar iz Ljubljane, ki ima korenine v Prlekiji. Njegov oče Tone Ferenc je bil rojen Veržejčan in v tem kraju ob reki Muri ima naš gost tokratnega podkasta sorodnike. Na prleško vasico ob reki Muri ima lepe spomine, saj je, kot je povedal, kakšnih petnajst let vsako leto med počitnicami tam preživel en mesec. 

Vanesa Jaušovec

V naš studio smo ga povabili v dneh, ko je s Prifarskimi muzikanti zaigral na koncertu Zaigrajmo in zapojmo pod kostanji, ki ga je Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej pripravilo ob 135-letnici delovanja. Vedno je vesel, ko se lahko vrne in se sreča z bratranci in sestričnama. Takrat na plano vedno pridejo tudi spomini. 

"Zame je Prlekija sinonim mladosti, lepih spominov in drugačnega življenja, kot smo ga imeli v Ljubljani," je priznal. V pogovoru je razkril, da so mu strici kot ljubljanski srajci večkrat nagajali, skupaj s sorodniki pa je doživel marsikatero lepo izkušnjo. 

Jure Kljajić

Kako mu gre prleščina in ali je v njem kaj klenega Prleka? Poslušajte, kaj je odgovoril Mitja Ferenc. 

Dolga leta naš sogovornik prepeva in igra kitaro pri Prifarskih muzikantih, a kot je povedal, je deloval tudi v narodnozabavnih ansamblih. Tudi pri legendarnih Avsenikih. Vilko Avsenik ga je povabil na avdicijo, kjer je Ferenc prepričal s skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje. 

Na Kavču nam je gost zaupal tudi, da je dobro desetletje deloval v folklorni skupini, s folkloro pa je še danes povezana njegova hči. 

Vanesa Jaušovec

Mitja Ferenc je v poklicni karieri šel po očetovih stopinjah in postal zgodovinar kot on. "Občudoval sem, kakšen spomin je imel, koliko knjig je napisal. Mislim, da 36, in upal sem, da ga bom ulovil, ampak zdaj sem pri 24, pa ga ne bom," se je nasmejal. 

V pogovoru sva se dotaknila tudi aktualnega dogajanja po svetu. Dejal je, da se je človek morda iz zgodovine kaj naučil, človeštvo pa ne, ker se vojne in vojna hudodelstva dogajajo morda še v hujši obliki kot pred desetletji ali stoletji. 

Jure Kljajić

Raziskoval je tudi grobišča v jami Barbara rov pri Laškem, kjer so bili živi zakopani civilisti, domobranci in vojni ujetniki. "V Hudo jamo smo hodili osem mesecev, se spraševali, kaj bo, ko bomo naleteli na tista dva vertikalna jaška in žrtve v njih. Potem smo nenadoma naleteli na nerazpadlo gmoto ljudi. Navajeni smo, da smo posmrtne ostanke ekshumirali, tukaj pa so bila trupla nerazpadla, zaradi pomanjkanja kisika, vode. To so bili mučni trenutki," je razlagal in priznal, da se je ob prihodu iz rudnika zjokal zaradi vseh strahot.

O razuskovanju pa je s kriminalistom Pavlom Jamnikom in bosanskim rudarjem Mehmedalijo Alićem napisal tudi knjigo Huda jama: Skrito za enajstimi pregradami. 

Jure Kljajić

Ob koncu podkasta je Mitja Ferenc spregovoril še o tem, da rad čas preživlja z vnukoma, da si želita s partnerko Rosvito Pesek raziskovati kotičke sveta, prav tako pa je na zanimiv način opisal, kakšne družbe in življenja v Sloveniji si želi. Vabljeni k gledanju in poslušanju.