Damjana Nemeš

Marija Horvat iz Moravskih Toplic je z Vestnikom povezana že od zgodnjih otroških let. Kot se spominja, so bili pri hiši naročeni nanj že v zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja, prvi naročnik je bil njen stari oče, ki jo je tudi navdušil za branje.

»Moj stari oče je bil zelo razgledan človek, vse ga je zanimalo, tudi zato je postal pravi 'ezermešter'. Ogromno stvari je znal narediti doma, med drugim sode in kolovrate. Z velikim zanimanjem je zato prebiral nove stvari in se jih učil, tudi Vestnik, ki je nato prehajal iz generacije v generacijo, je zato naročil,« pripoveduje sogovornica.

Damjana Nemeš

Po starem očetu je naročnina na časopis prešla na njenega očeta, nato pa na Marijino sestro. »Ker živim sama v stanovanju, si z nizko pokojnino ne morem ravno veliko privoščiti. Se pa zato redno odpravim k sestri, ki je ostala na naši domačiji, in tam prebiram Vestnik, velikokrat si ga vzamem tudi domov. Včasih mi ga posodi tudi moja soseda ali pa si kakšen izvod kupim,« pravi Horvatova, ki se je spomnila tudi na nesrečno ljubezensko zgodbo z naslovom Črni Križ pri Hrastovcu, ki je pred leti kot podlistek izhajala v časopisu. »Vsako nadaljevanje sem prebrala in komaj sem čakala naslednji izvod,« pove.

Damjana Nemeš

Danes najraje prebira zanimivosti iz domačih krajev, pa aktualne stvari, zanimajo jo tudi zdravstveni nasveti, včasih je redno prebirala kmetijske nasvete. »Moram povedati, da v grobem časopis preberem v celoti, če ne drugega, pogledam naslove, izpostavljene stvari in fotografije. V Vestniku je res zajeto vse in lahko vsak najde kaj zanimivega zase,« pove Marija, ki bo Vestnik zagotovo brala tudi v prihodnje. 

Kot pravi, bere samo tiskano različico, saj pametnega telefona ali računalnika nima, bi pa bila zanjo velika izguba, če časopisa več ne bi bilo. »To je naš edini časopis v regiji, kjer res dobimo vse konkretne informacije iz našega okolja,« je še povedala 72-letnica, ki se je večkrat z veseljem udeležila tudi tradicionalnega Vestnikovega vlaka.

»V preteklosti sem doživela tako dobre kot slabe stvari, posebna preizkušnja je bila huda bolezen. Takrat sem si zadala, da bom vsak dan, ki ga doživim in mi je podarjen, v popolnosti izkoristila,« je še povedala Marija Horvat.