Za pridelovalce koruze eno najslabših let. Kakšne so odkupne cene?
Zaradi ekstremnih vremenskih razmer bo letina podpovprečna, ponekod bo izpad do 90-odstoten.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je letos v Sloveniji s koruzo zasejanih okrog 69 tisoč hektarjev njivskih površin, od tega okrog 20 tisoč hektarjev v Pomurju. Ta delež je v zadnjih nekaj letih po besedah Boštjana Ferenčaka, vodje oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, dokaj stabilen. Približno 16 tisoč hektarjev je namenjenih zrnju, preostali del pa koruzni silaži.
Letošnje leto je bilo sicer za koruzo in njeno pridelavo zaradi ekstremnih vremenskih razmer oziroma izredno visokih temperatur, ki jih je spremljalo pomanjkanje padavin, zelo slabo, kar vpliva tako na količino letine, ki bo podpovprečna, kot na kakovost, ki bo slaba.
Vse od marca se soočamo s pomanjkanjem padavin, kar pomeni, da je koruza močno prizadeta zaradi suše. Kot je na Dnevu koruze, ki so ga organizirali na Biotehniški šoli Rakičan, povedal Matjaž Ošlaj iz Skupine Panvita, so pridelki zelo slabi, zrnja na koruznih storžih pa ponekod praktično ni. »Pridelki po hektarju se gibljejo od ene tone do dvanajstih ton, odvisno od tipa tal. Škoda je najbolj izrazita na prodnatih tleh, kjer je pričakovati tudi do 90-odstotno zmanjšanje pridelka koruze.«
Podobno leta 2003
Na območju Pomurja je bilo v preteklih letih v povprečju 16 dni, ko so se temperature poleti dvignile nad 30 stopinj Celzija, letos jih je po navedbah Ošlaja bilo kar 41, kar je tudi potrditev, da je bila koruza podvržena ekstremnim rastnim razmeram. »Podobna suša pri nas je bila leta 2003,« je še dejal.
Setev koruze so kmetje v Pomurju začeli večinoma v prvi polovici aprila, vendar so pri tem naleteli na težave s spomladansko obdelavo tal. Zaradi podnebnih razmer, ki prinašajo spomladanske vetrove in visoke temperature, so bila tla izsušena tudi na prezimnih ozelenitvah, kar je kasneje povzročilo neenakomeren vznik koruze. Skoraj do konca marca oziroma tik pred setvijo ni bilo padavin. Te so nato le prišle, čeprav se je tudi aprila nadaljevalo njihovo pomanjkanje.
»V obeh mesecih smo dobili le okrog 25 litrov dežja na kvadratni meter, kar je skoraj polovica manj od tridesetletnega povprečja. Maja smo nato le dobili nekaj več dežja, v povprečju ga je padlo 75 litrov na kvadratni meter. Če tega ne bi bilo, bi bila koruza v še slabšem stanju,« tako Ošlaj.
Prvi vročinski val je prišel v drugi polovici junija. Temperature so se takrat prvič dvignile nad 30 stopinj Celzija, vročinski val je trajal enajst dni, to pa je negativno vplivalo na oprašitev koruze. Podobno je bilo julija, ko skoraj ves mesec ni bilo konkretne ohladitve, koruza pa je bila že močno prizadeta. »Avgusta je bilo še hujše, imeli smo kar 21 dni nad 30 stopinjami Celzija. V primerjavi s tridesetletnim povprečjem smo imeli le 30 odstotkov padavin, to pa je vplivalo tudi na zgoden začetek žetve.«
Nekaj tednov prej
Letošnje spravilo koruze se je tako začelo bistveno prej, že v prvih dneh septembra, običajno se žetev začenja konec meseca. »Po drugi strani ob tako zgodnjem spravilu beležimo izrazito nizke stopnje vlage, gibljejo se okrog 14 odstotkov, v normalnih razmerah bi morale biti med 20 in 25 odstotki,« razloži Ferenčak. Spravilo se je sicer najprej začelo na peščeno-prodnatih tleh, nato se bo nadaljevalo na težjih tleh.
Pridelki koruze so zelo prizadeti in so bistveno manjši kot običajno, je ob tem povedal Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Zaradi suše rastline ne dosežejo končne višine, storži so slabo razviti ali jih sploh ni, v tem primeru govorimo o sterilni koruzi.
»Kljub razmeroma slabemu izgledu koruze na prvi pogled pa krmna vrednost ni tako slaba, kot bi pričakovali. Koruza ima manj razvite storže, vsebuje manj škroba, je pa koruznica boljša kot pri običajni koruzi. Povemo lahko, da je neto energijska vrednost, ki je ključna predvsem za krave molznice, le približno deset odstotkov slabša kot običajno,« je še povedal.
Ob tem je spomnil tudi na tveganja, povezana s koruzo, ki raste v sušnih razmerah. Ta namreč kopiči nitrate, in čeprav se približno 40 odstotkov nitratov med siliranjem razgradi v amonijak, tveganje vendarle ostaja, zato bodo morali biti kmetje pozorni na morebitne zastrupitve.
S podnebnimi spremembami pa prihaja tudi do novih groženj, kot so mikotoksini v koruzni silaži. »Mi smo mikotoksinov v koruzni silaži vajeni, vendar gre tu predvsem za mikotoksine plesni. V takšnih sušnih razmerah pa lahko pride tudi do okužb z drugimi plesnimi, ki tvorijo različne kancerogene toksine, prenašajo se tudi v mleko, kar je seveda problematično,« tako Verbič.
Za tono 165 evrov
S spravilom koruze so se začeli tudi njeni odkupi. Kmetijska zadruga (KZ) Radgona in Splošna kmetijska zadruga (SKZ) Ljutomer-Križevci sta prejšnji teden objavili odkupne pogoje, s tem pa tudi odkupno ceno, ki je za svežo koruzo z izhodiščno vlago 25 odstotkov pri obeh kmetijskih zadrugah postavljena pri 165 evrih na tono brez davka na dodano vrednost, se pa cena pri obeh odkupovalcih spreminja po bolonjskem načinu glede na vsebnost vlage. Odkupna cena je v primerjavi z lanskim letom sicer višja za približno 25 evrov.
»Koruza je rastlina, ki potrebuje veliko vode, zato ob takšnih vremenskih razmerah brez namakanja v kmetijstvu v prihodnje ne bo šlo. Podnebne spremembe so namreč dejstvo, ki se mu ne moremo izogniti, zato se bomo morali na vse načine temu prilagajati, med drugim tudi s časom setve, izbiro hibridnih sort in seveda namakanjem. Prav tako je dejstvo, da moramo leto 2026, kar se tiče pridelave koruze, soje in buč, čim prej pozabiti,« je še sklenil Matjaž Ošlaj.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
