Občina Apače

Javno spregledana zgodba o ponovni napolnitvi enajstmlinskega kanala, desnega pritoka reke Mure na Apaškem polju, z vodo je danes eden najbolj očitnih primerov, kako lahko birokracija upočasni projekt, ki je za neko območje življenjskega pomena.

Že več let je jasno, da ima Apaško polje težave z upadanjem podtalnice, sušami in vse bolj nepredvidljivimi ekstremi, ki ogrožajo več kot 600 hektarjev najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč v Pomurju. Prav tako je že dolgo jasno, da je tehnična rešitev v obliki nadzorovane oživitve enajstmlinskega kanala izvedljiva. 

· Gospodarstvo

(OBČINA APAČE) Namakalni sistem za sto hektarjev in 760 tisočakov

V letu 2022 se je vse ustavilo

Leta 2018 so Občina Apače, Direkcija RS za vode in Geološki zavod Slovenije podpisali poslovnik o pilotni ovodenitvi enajstmlinskega potoka. Pilotni poskusi, ki so sledili, so potrdili, da je ponovna vzpostavitev reguliranega pretoka vode možna, varna in učinkovita: rastlinstvo je ozelenelo tudi tam, kjer prej ni, podtalnica se je dvignila, vplivi pa so bili natančno spremljani z meritvami, ki so jih opravili v geološkem zavodu. V apaški občini so celo pripravili projekt namakalnega sistema, ki bi črpal vodo iz struge enajstmlinskega kanala. Da je ta pripravljen za izvedbo, je apaški župan Andrej Steyer posebej poudaril tudi na terenski seji odbora za kmetijstvo maja lani v Puconcih.

Vanesa Jaušovec

»Mi imamo izdana že vsa vodna dovoljenja in odločbo o uvedbi namakanja. Ta projekt bi lahko bil prvi v izvedbi v okviru pomurskega namakalnega sistema,« je dejal Steyer in se pri tem navezal na projekt namakanja iz reke Mure, o katerem se že leta veliko govori. Kot je takrat izpostavil apaški župan, vzpostavitev namakalnega sistema na zaščitenem območju Nature 2000 ni majhen zalogaj, saj so pri tem na občini prehodili križev pot, a da mora sedaj v izvedbeni fazi stvari prevzeti država. Razpoložljivi razpisi za izvedbo namakalnega sistema bi namreč pokrili zgolj polovico stroškov investicije, kar pa je za majhno občino, kakršna je apaška, premalo. Vse do leta 2022 so se zadeve premikale, nato pa se je vse ustavilo.

· Gospodarstvo

Poslanci in strokovnjaki na terenu o protitočni obrambi in namakanju iz reke Mure

Župan z dopisom opozoril poslance in ministrstvo

Steyer je julija letos poslal dopis vsem pomurskim poslancem in pristojnemu ministrstvu. V njem je med drugim zapisal, da Apaško polje ne bo več dolgo vzdržalo takšnega režima. »Če se v kratkem ne bo uredila ovodenitev enajstmlinskega kanala, se bojimo, da bo Apaško polje postalo neprimerno za kmetijstvo v obliki, kot ga poznamo,« je opozoril. Ob tem je ocenil, da bi bila nadaljnja sušna odškodninska politika nesmiselna, če obstaja infrastruktura, ki bi lahko preprečila večino škode. »Bolj smotrno je vložiti nekaj truda in denarja v trajnostno rešitev kmetijstva na Apaškem polju,« je zapisal v dopisu, ki ga je sklenil z retoričnim vprašanjem, »ali se morebiti namerno dela na tem, da bo za dolino edina možnost agrofotovoltaika«. Reakcije poslancev ni bilo. Ministrstvo je zadevo odstopilo direkciji za vode, tudi ta pa je ostala tiho.

Maja Hajdinjak

Podžupan seznanil Goloba

Apaški podžupan Sašo Peček je oktobra na delovnem posvetu ob regijskem obisku vlade v Lendavi problematiko odprl neposredno pred premierjem Robertom Golobom in ministri. Opozoril je na dveletno čakanje na elektrifikacijo zapornic in izpostavil, da občina sama ne more izvesti niti osnovne faze, saj je vtočni objekt na območju državna last. Pečkova intervencija je izzvala nepričakovano oster odziv premierja Roberta Goloba, ki je odvrnil, da ne pozna konkretnega objekta, vendar bo preveril, »kdo mora položiti ta kabel«.

Rok Šavel

»Ko gre za milijardne investicije, so zaslužni župani, ko pa gre za en kabel na enem polju, je kriv predsednik vlade,« je pripomnil Golob. Na vladni strani so takrat zmotno menili, da se zatika pri družbi Elektro Maribor, a krivdo bi morali iskati v svojih vrstah. Distribucijsko podjetje je namreč »zadnje v vrsti«, kot pojasnjuje Steyer, saj nima v obravnavi vloge, na podlagi katere bi lahko podelilo soglasje za priključitev zapornic enajstmlinskega kanala na električno napajanje.

· Novice

Kaj so župani v Lendavi potarnali Golobu in vladi?

Težava z dovoljenji

Po naših večkratnih poizvedovanjih pri pristojni direkciji za vode, ki je upravljavec objekta oziroma celotnega enajstmlinskega kanala in zapornic na vtoku iz reke Mure, smo zadevi vendarle prišli do dna. Na direkciji so za naš časopis poudarili, da so v preteklih letih vložili veliko prizadevanj za obnovo in ureditev enajstmlinskega kanala. Med opravljenimi deli navajajo obnovo vtočnega objekta kanala, vključno s popolnoma obnovljenim betonskim razdelilnim objektom, ki je bil pred tem porušen. Ravno tako so namestili nove zapornice na vtočnem objektu in na prodnem izpustu enajstmlinskega kanala. 

Jure Kljajić

»Naš cilj je bila in ostaja elektrifikacija ter uvedba daljinskega zaznavanja zapornic na tem kanalu. Do sedaj nam priključitev zapornic na električno omrežje zaradi pomanjkanja zahtevanih dovoljenj ni uspela: za objekt, zgrajen še pred drugo svetovno vojno, namreč ni bilo mogoče pridobiti niti gradbenega niti uporabnega dovoljenja,« pojasnjujejo na direkciji, kjer so sedaj v dogovoru z družbo Elektro Maribor v okviru nadaljnjih korakov vložili enotno vlogo za izvedbo priključka in ustanovitev merilnega mesta na enajstmlinskem kanalu.

Elektrifikacija v letu 2026

»Pričakujemo, da bo po odobritvi vloge priključitev objekta na električno omrežje mogoča v začetku leta 2026,« napovedujejo na direkciji in dodajajo, da bodo s tem »zagotovili učinkovitejše upravljanje vodnih virov in preprečili kritično izsuševanje Apaškega polja«. Ta odgovor je torej prvi konkreten signal, da se zadeva po več letih vendarle premika.