Stanislava Dešnik

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije od novembra 2020 izvaja pilotni projekt Inovativne ekosistemske rešitve za prilagajanje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah ali krajše Zelpod. Med partnerji so Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota, Biotehniška šola (BŠ) Rakičan, kmetija Vidov brejg iz Fokovec, Kmetijstvo Kovač iz Bakovec in Čebelarstvo Kamenšek iz Bodonec, poleg tega pa še Inštitut za promocijo varstva okolja in Kmetija Mateje Reš z Gorenjskega.

Namen projekta je v pridelovanje zelišč na kmetijah vključiti napredne ekosistemske rešitve, ki se v našem okolju vse pogosteje omenjajo kot način prilagajanja na podnebne spremembe, in sicer s pristopi, ki vključujejo varčno rabo naravnih virov in prilagoditve na nastale razmere, ob tem pa upoštevajo znanje, izkušnje, tradicijo in tudi inovacije kmetovanja glede na geografsko lego.

Osebni arhiv

Glavna posledica podnebnih sprememb je pomanjkanje padavin in s tem huda suša, zaradi katere je treba zelišča dodatno zalivati. Ker to za zelišča ni najbolj optimalno, je primerneje uporabljati ekosistemske pristope za zadrževanje vlage v tleh in bogatenje zemlje s hranili po naravni poti. Naštete kmetije iz Pomurja in Gorenjske ter tudi BŠ Rakičan so z uporabo novih metod prilagodile pridelavo zelišč podnebnim spremembam. Sčasoma bodo te metode pripomogle k izboljšanju lastnosti tal na teh kmetijah in zmanjšanju potrebe po dodatnem namakanju. Prav tako se bo z uporabo novih metod pridelave zelišč izboljšalo življenje opraševalcev, v prvi vrsti čebel, ter biotska raznovrstnost.

Obudili mejice 

Na BŠ Rakičan iščejo načine, kako dijakom, ki prihajajo s kmetij z različnimi usmeritvami, približati druge usmeritve, ki bi na majhnih in razdrobljenih površinah zagotovile primeren dohodek. »Eden izmed načinov je pridelava zelišč in izdelava njihovih proizvodov,« pravi Ksenija Kous, namestnica ravnateljice na omenjeni šoli, in doda, da sodelovanje s partnerji v tovrstnih projektih prinaša koristi vsem. Na šoli, ki je vpeta v domače okolje in se hkrati promovira na širšem območju, že imajo zeliščni vrt s pestrim naborom zdravilnih in kuhinjskih zelišč, odločili pa so se, da v sklopu projekta dve manjši gredi v obliki šesterokotnika dodajo na že obstoječi vrt in ju zasadijo z zelišči.

Damjana Nemeš

»Posadili smo tudi vetrno zaščito v obliki žive meje iz gabra. Na eni gredi smo posadili žajbelj, ognjič, ameriški slamnik, hermeliko, sivko, citronko in plahtico, na drugi gredi pa rožmarin, drobnjak, timijan, baziliko, origano, šetraj in peteršilj. Simbolično so grede v obliki čebeljega satja, saj so zelišča tudi medonosne rastline,« še pove Kousova. Zelišča, ki so in še bodo zrasla na omenjenih gredah, na šoli uporabijo za izdelavo čajnih mešanic, potpurijev, destilatov in sokov, uporabna pa so tudi pri ustvarjanju dekorativnih aranžmajev. »Vse skupaj bo povečalo biotsko pestrost okolja in ponudilo zaščito različnim živalim, ki zaradi našega delovanja izgubljajo habitat. Obenem smo s tem projektom iz pozabe obudili tudi nekdanje mejice ob njivah. Živa meja bo namreč ščitila naš vrt pred izgubo rodovitne prsti, saj bo omilila vpliv vetra in bo vplivala na manjše izhlapevanje vode, zmanjšala bo tudi izpiranje hranil in pesticidov v podtalnico in s tem tudi močno vplivala na kakovost pitne vode.« 

Osebni arhiv

Medenje vse leto

Zadnja tri leta so bila zaradi spomladanskih pozeb za čebelarstvo izredno zahtevna. »Skoraj vse leto smo morali čebele hraniti, da so preživele. Za zelišča pa vemo, da so izredno medovite rastline in je zato medenje mogoče vse leto. To je bil tudi poglavitni razlog, da smo se odločili za sodelovanje v projektu,« poudarja Uroš Kamenšek s Čebelarstva Kamenšek iz Bodonec. V sklopu projekta so vzpostavili poskusni zeliščni nasad. Sedaj bodo spremljali, katera zelišča so najbolj medovita in kako se bodo v tem primeru obnašale čebele. »Ker pa stoji naš čebelnjak na travniku, ki je na plazovitem območju, smo sanirali ta teren tako, da smo vzpostavili terase. Na ta način smo vodo ob padavinah usmerili stran od plazišča, hkrati pa smo dosegli zadrževanje vode in vlage pri zeliščnem nasadu.«

Stanislava Dešnik

V preteklosti se Kamenškovi z zelišči niso ukvarjali, v prihodnje pa bodo zeliščni vrt širili. Učinki pri opraševalcih še niso vidni, saj so zelišča še premajhna, bodo pa vidni prihodnje leto oziroma v primeru spomladanskih pozeb. Zelišča bodo namenjena tudi razvoju novih izdelkov, tako bodo skupaj s kmetijo Vidov brejg izdelovali tinkture in kremni med z dodatki zelišč.

Damjana Nemeš