Med kmeti so izdane odločbe povzročile nezadovoljstvo zaradi metodologije izračuna dejanske škode. Kot je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša po srečanju s predsednikom murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Francem Kučanon in direktorjem Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Francem Režonjo, razume, da so bili kmetje prizadeti, vendar pri izplačevanju državnih pomoči morajo spoštovati evropsko uredbo, ki dovoljuje izplačilo pomoči, če je kmetija izgubila najmanj 30 odstotkov prihodkov. Pri tem morajo upoštevati tudi čas, kdaj se je naravna nesreča začela.

Uradni datum začetka suše je bil 20. julij lansko leto. Zato se je pri izračunih izpada dohodka kmetij upošteval poln dohodek iz naslova lanske žetve. In ravno ta je pomembno vplival na to, da veliko kmetij ne beleži 30 odstotnega izpada dohodka v lanskem letu. To je prag, ki ga kmetija mora izpolniti, da je upravičena do denarne pomoči. Tudi žita je vsaj delno prizadela predvsem zimska in zgodnja spomladanska suša, vendar po statističnih podatkih o pridelkih žit v lanskem letu ni vplivala na izpad pridelka. Tako imajo kmetje, ki niso dobili pozitivnih odločb, možnost pritožbe in reševanje spora po sodni poti. To, da pa so oškodovane male ali vrtičkarske kmetije, je drugo dejstvo. Kmetije, ki jim je bilo priznano izplačilo sto evrov ali manj, namreč v skladu z zakonom tega zneska ne bodo dobile.