##IMAGE-3512900##

Slovenska gradbena podjetja so vsaj že od leta 1998 povezana v kartel, je razvidno iz dokumentov, ki jih je pridobil poslovni časnik Finance. V zemonskem sporazumu so si razdelili dela iz avtocestnega programa, pri tem pa je največ dobil SCT Ivana Zidarja. Vsaj nekaj v zvezi s sporazumom naj bi vedeli tudi na Darsu.

Po sporazumu sta med gradbinci obstajali "velika koalicija" in "mala koalicija". V veliki so bili SCT Ivana Zidarja, Primorje Dušana Črnigoja, nekdanje gospodarsko interesno združenje Gradis skupaj z Gradisom nizkimi gradnjami Maribor ter Kraški zidar, ki ga vodi Radoš Lipanje. V mali koaliciji pa CM Celje, CP Maribor, CP Novo mesto in CP Ljubljana. Po informacijah današnjih Financ so pozneje k sporazumu pristopali novi podpisniki.

Časnik še poroča, da naj bi iz nacionalnega avtocestnega programa, ocenjenega na 7,13 milijarde evrov do leta 2033, t.i. veliki koaliciji pripadlo 82. odst., ostalo pa mali. Pri slednji naj bi CM Celje dobil 6,5 odst., CP Maribor in CP Ljubljana 2,75, Novomeščani pa le 1,5 odst. predvidenih del.

Gradbeniki naj bi se dogovarjali tudi okoli obnovitvenih del, kjer je bilo razmerje drugačno, saj naj bi 70 odst. teh poslov pripadlo mali koalciji, ostalo veliki.

Nastopili enotno, odločal Zidar

Podpisniki so se zavezali, da bodo pri oddaji ponudb "nastopili koordinirano" in "uskladili svoja stališča pred oddajo ponudb". Hkrati so se dogovorili, da bodo izvajanje sporazuma spremljali vsake tri mesece. Uskladili so se tudi, da se pri razpisih ne bodo povezovali z drugimi ponudniki ali se nanje prijavljali samostojno.

Sporazum tudi določa sporazumno reševanje sporov, za arbitra v primeru spora pa pooblašča prvega moža SCT Ivana Zidarja. "Postopek pred arbitrom se vodi po pravilniku o postopku med stalno arbitražo pri GZS. Odločitev arbitra je dokončna," je navedeno v sporazumu.

Upokojeni direktor CMC Andrej Kamenšek je za Finance razkril, da je sporazum nastal predvsem na pobudo "operative", to je SCT, Primorja ... "Vegrad je v sporazum prišel pozneje, ne spomnim se, ali je bila takrat že direktorica Hilda Tovšak," je dejal Kamenšek in dodal: "Veste, to smo se pač morali dogovoriti. Ampak za vse posle se nismo dogovarjali. Le za največje."

Finance navajajo tudi nekaj konkretnih primerov o dogovarjanju med gradbinci: za gradnjo odseka Vučja vas - Beltinci, za viadukt Bivje in za odsek Kronovo - Dobruška vas.

Kamenšek je za časnik potrdil tudi, da je maja 2000 pisal takratnemu direktorju Darsa Janezu Božiču in se pritožil, da velika koalicija izrinja malo z dumpinškimi cenami. Dars je tako po njegovih besedah nekaj vedel o sporazumu med gradbinci, vsega pa ne. "Zapisnika sporazuma niso dobili," je zatrdil.

Božič je za Finance dejal, da je o zemonskem sporazumu slišal nekaj govoric, ampak nič določnega. Dopisa nekdanjega direktorja CMC pa se ne spomni. Kot je še poudaril Božič, na Darsu razpisov niso prilagajali izvajalcem, so pa v tem obdobju pri razpisih uvedli novost, s katero so omejili apetite izvajalcev po napihovanju cen. Zaradi tega so bili, tako Božič, deležni ostrih kritik gradbenih podjetij.

Nihče se ničesar ne spomni

Gradbinci so kartelno dogovarjanje oziroma sporazum večinoma zanikali. Lipanje je dejal, da je bil Kraški zidar kot majhno podjetje zgolj prisiljen nastopati v konzorciju, prvi mož CP Ljubljana Alojz Kramljak se dogovarjanja ne spomni, prav tako ga ne pozna Črnigoj.

Sporazuma se prav tako ne spomni Zidar: "Kaj je bilo včasih, ne vem, to je že prazgodovina. Mi se dobivamo. Tudi v Zemonu. V glavnem se kregamo. Videti se ne moremo in se bomo poklali med sabo. Se nimamo kaj dogovarjati, ker tako ali tako noben drug razen nas ne zna delati avtocest."

Zaradi domnevnega kartlenega dogovarjanja slovenskih gradbincev - SCT, Vegrad, Primorje, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje ter njihove odvisne družbe, CMC in Kraški zidar - je postopek sprožil tudi urad za varstvo konkurence.

Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Varuha konkurence pa naj bi zanimali tudi drugi objekti, med drugim gradnja predorov Markovec in Šentvid.

V petek je varuh konkurence končal fizično preiskavo, svoje ugotovitve pa bo spisal v povzetku relevantnih dejstev, ki naj bi ga izdal v nekaj tednih. Po prejemu povzetkov bodo podjetja imela 45 dni časa za odziv, lahko pa bodo vložila še prošnjo za podaljšanje roka. Šele nato bi urad lahko izdal odločbo.