Jure Kljajić

Z julijem je v Sloveniji začela veljati obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci prispevajo po en odstotek bruto plače, upokojenci en odstotek neto pokojnine, samozaposleni in kmetje pa dva odstotka svoje zavarovalne osnove. Sredstva zbira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Letos naj bi se s prispevkom nabralo okoli 250 milijonov evrov, leta 2026 pa 650 milijonov evrov, hkrati pa naj bi država iz proračuna prispevala še 190 milijonov evrov na leto.

Blagajna se že pridno polni

ZZZS sredi avgusta še ne razpolaga s podatkom o zbranih sredstvih in nam je svetoval, da damo ponovno poizvedbo v septembru, a glede na uradne projekcije je mogoče opraviti lastne približne izračune. Na tej osnovi so državljani že v prvem mesecu pobiranja prispevka v blagajno dolgotrajne oskrbe vplačali več kot 50 milijonov evrov, od tega smo po lastnih izračunih prispevali okoli tri milijone evrov zavezanci v Pomurju.

Po zadnji zakonski noveli bo del teh sredstev že od začetka porabljen za financiranje dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga sicer ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker ta pravica ni združljiva z novimi pravicami iz dolgotrajne oskrbe, delodajalske organizacije še posebej opozarjajo, da gre pri pobiranju prispevka še pred polno vzpostavitvijo sistema in jasnimi finančnimi projekcijami za neodgovoren in netransparenten pristop.

Jure Kljajić

Milijoni se tako že pretakajo neposredno iz naših žepov in posredno iz državnega proračuna, med ključnimi kritikami pa je tudi ta, da še ni mogoče uveljavljati pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki je ena najpomembnejših storitev dolgotrajne oskrbe in je bila predvidena kot drugi veliki korak po uvedbi oskrbovalca družinskega člana januarja 2024.

Julija naj bi se prav tako začele izvajati e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, decembra pa še oskrba v institucijah.

Ni odločb, niti izvajalcev

Na vstopni točki Centra za socialno delo (CSD) Pomurje so od 1. junija do 6. avgusta prejeli 172 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu in 28 vlog za e-oskrbo, od 1. januarja do 6. avgusta pa tudi 141 vlog za oskrbovalca družinskega člana. Na vstopni točki trenutno odločajo o pravici do oskrbovalca družinskega člana.

»Trenutno še nimamo vzpostavljenega informacijskega sistema za izdajo odločb, ki se nanašajo na pravice do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe kot samostojne pravice. Po predvidevanjih ministrstva za solidarno prihodnost bomo prve odločbe, ki se nanašajo na navedene pravice, lahko izdajali jeseni,« pove Sabina Celec, vodja službe za dolgotrajno oskrbo na CSD Pomurje.

Matej Novak

Za pravico do oskrbovalca družinskega člana je poleg izdelave ocene vlagatelja in uvrstitve osebe v ustrezno kategorijo za obseg dolgotrajne oskrbe potrebna še ocena kandidata za oskrbovalca družinskega člana. To je v domeni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, a na vstopni točki tovrstnih ocen še niso prejeli, zato odločb o upravičenosti ne morejo izdajati.

»Poleg tega da ne deluje informacijski sistem za izdajo odločb, je treba še omeniti, da občine in izvajalci niso podpisali pogodb o izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu in se tako izvajalci ne morejo vpisati v register izvajalcev za izvajanje storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe,« še navede Celčeva, ki opozarja, da se bo v prihodnje verjetno izkazalo, da vstopne točke niso dovolj kadrovsko opremljene za izvajanje vseh naloženih nalog. Ministrstvo je za CSD Pomurje predvidelo zgolj sedem zaposlitev in enega koordinatorja za celotno regijo, ki naj bi sprejel vse vloge, opravil ocenjevanja in izdal odločbe.

Jure Kljajić

Pomisleki županov upravičeni

O izzivih pri prehodu na sistem dolgotrajne oskrbe so v zadnjih mesecih dvakrat spregovorili tudi v svetu pomurske razvojne regije (svet regije). Na majski seji pri Svetem Juriju ob Ščavnici je minister Simon Maljevac pomurske župane neprepričljivo miril, da bo kljub izzivom sistem v polnosti zaživel. Pomisleki županov so se izkazali za upravičene. Takrat se še pet občin, ki so odgovorne za organizacijo storitve dolgotrajna oskrba na domu, ni odločilo, kako in s katerim izvajalcem bodo zagotavljale storitev.

Popolna mreža izvajalcev še danes ni vzpostavljena. Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki vodi register izvajalcev, tega še niti ni objavil, čeprav je prva objava predvidena v tem mesecu. Kot pravijo, še čakajo na potrditev ministrstva za solidarno prihodnost. Tam se izgovarjajo, da je obveznost vzpostavitve lokalne mreže v pristojnosti lokalnih skupnosti, pri čemer jim ministrstvo zagotavlja vso podporo.

Rok Šavel

»Glede na podatke, s katerimi razpolaga ministrstvo, večina slovenskih občin že ima izbrane izvajalce, enako velja za pomurske občine – te imajo ali že urejeno pogodbo z izvajalcem ali so v postopku dogovorov ali pa so izbrani izvajalci pozvani k dopolnitvam dokumentacij,« zatrjujejo in dodajajo, da bo po njihovi oceni mreža kmalu vzpostavljena, ob tem pa občine in izvajalce spodbujajo, naj čim prej zagotovijo formalne pogoje za izvajanje storitev in tako dolgotrajno oskrbo omogočijo svojim občanom. Glede informacijskega sistema za izdajo odločb poudarjajo, da njegov razvijalec intenzivno dela in »ne pričakujejo odmika od napovedanega jesenskega roka implementacije«.

Ob tem velja ponovno spomniti na opozorilo Sandre Babič, direktorice CSD Pomurje, na junijski seji sveta regije. Poleg pozne izdaje odločb se bo treba spopasti še s pomanjkanjem izvajalcev in verjetnim nezadovoljstvom uporabnikov zaradi previsokih in zmotnih pričakovanj glede obsega pravic do dolgotrajne oskrbe.