Osebni arhiv

Zastava 750 oziroma legendarni fičo je bil nekoč pogost pojav v cestnem prometu. Če to preslikamo v sedanjost, verjetno ne bi preveč zgrešili, če rečemo, da je bil kot danes renault clio ali kateri drug priljubljen avtomobil. Toda danes fičo na cestah na veliko poskrbi za obračanje glav in privabljanje pogledov. Sploh zato, ker jih ni veliko in ker velja za starodobnika, na katerega mnogo ljudi vežejo lepi spomini.

Želja, da bi v svoji garaži imel fička, je dolgo tlela tudi v Blažu Benkoviču iz Bogojine. »Domači so imeli nekoč fička, meni se je vedno zdel zanimiv, navdušen sem nad starodobniki in želja se mi je izpolnila, ko sem na spletu videl, da starejši par v Celju prodaja svoj avtomobil,« nam je povedal in dodal, da se je takrat odločil za nakup. Bil je dobro ohranjen, sam pa je moral urediti le servis in še nekaj malenkosti.

Osebni arhiv

Njegov primerek je letnik 1977, sicer pa spletni podatki pričajo, da so fičke izdelovali med letoma 1955 in 1985. »V avtomobilu je več ali manj še vse originalno, je pa res, da se fičkom kar dviguje cena, ker jih je vsako leto na cestah manj. V Sloveniji mislim, da jih je registriranih še med 600 in 700,« pove.

Ko je dobil ključe svojega rumenega malčka, je začel uresničevati še preostale želje. Ena teh je bila, da bi se z njim odpeljal na dopust. Sprva si je želel, da bi se odpravil do Dubrovnika in prevozil celotno jadransko magistralo, ampak za prvo daljšo vožnjo vseeno ni želel preveč tvegati. Zato se je s prijateljema Matejem Štefkom in Timotejem Maučcem odločil, da bodo za štiri dni odpotovali do Baške.

Startali smo ob pol petih v Bogojini, prispeli pa smo okoli 11. ure. Imeli smo štiri postanke, vozili pa smo se po avtocesti, večinoma s hitrostjo 85–90 kilometrov na uro.

Osebni arhiv

Avtomobil gre hitreje, a ga ni želel preveč obremenjevati. »Bilo je nekaj strahu, da nas bo pustil na cedilu, ampak je šlo brez težav. Pa tudi starejši so nas nekoliko 'strašili', kaj vse se lahko pokvari, zato smo imeli s seboj cel asortiment rezervnih delov,« doda v smehu, a jih k sreči niso potrebovali.

En nahrbtnik po potniku

Njegova družina je imela nekoč v lasti prav tako rumenega fička, ker pa je bil navadno rezervni avtomobil, so ga prodali. »Avtokleparsko bi ga bilo treba obnoviti, ampak pred 20, 30 leti smo vse starejše stvari dajali stran, tako kot jih danes spet iščemo,« ugotavlja. Njegovi predniki so s fičkom tudi hodili na dopust. Ne dvomim, da se vsi spomnimo kakšnih prizorov do konca zasedenih in natlačenih majhnih avtomobilov, s katerimi so družine hodile na morje. Če že v živo ne, pa vsaj s starejših fotografij.

Osebni arhiv

Je imela trojica kaj težav pri shranjevanju prtljage?

Benkovič nam je povedal, da so se dogovorili, da bo vsak vzel s seboj le en nahrbtnik. »Prtljažnik pri fičku je naprej, nekaj prtljage je bilo tam, prav tako rezervna guma, nekaj pa tudi za sprednjim sedežem. Tisti, ki je sedel zadaj, je malo manj udobno sedel, ker ni toliko prostora, pa tudi gretje sedežev je imel ves čas vklopljeno,« smeje pove. Mislil je na to, da ga je segreval motor, ki je v fičku v zadnjem delu vozila. Sicer pa klimatske naprave fičko seveda nima. Naš sogovornik je dejal, da na poti tja na srečo ni bilo prevroče, pritrdil pa je tudi, da se v današnjem času več nismo navajeni voziti brez ohlajanja, ker se nam to zdi samoumevno.

Osebni arhiv

Na poti in na otoku Krku so bili velika atrakcija. »Veliko ljudi nam je mahalo in čestitalo. Zanimivo se jim je zdelo, ker takšnih avtomobilov res ni več veliko, in so pristopali. Predvsem starejši, ki so bili nostalgični in so se spominjali, kako so se včasih vozili s fičkom.« Pa tudi mlajše generacije je pritegnil, predvsem pa so vsi tuhtali, kako je ljudem nekoč uspelo vse spraviti v tako majhen avto. Pravi, da če danes postaviš fička ob sodoben avtomobil, je pol manjši.

Pri tem je pristavil, da je ob brskanju po spletu prebral, da je bila v 70. letih v Jugoslaviji nagradna igra, kdo v fička spravi več ljudi. Zmagali so študentje iz Bosne in Hercegovine – v vozilo se jih je natlačilo kar 26.

Osebni arhiv

Pokaže ti, da te ima rad

Na Krku je s prijateljema ostal štiri dni, nato pa jih je čakala še vožnja domov. Ta je bila nekoliko daljša, zaradi večje vročine so nekoliko dlje časa postali na počivališču, postanek pa so opravili tudi v Cerkvenjaku, kjer so si šli ogledat letalski miting. Benkovič je tudi član Motokluba Veterani Murska Sobota in redni udeleženec tradicionalnega relija ter vožnje treh dežel. Občasno gre z njim na pot tudi oče Igor, ki v največji meri skrbi za fička. »Srečo imam, ker je bil oče avtomehanik in ga on vzdržuje. Preden smo šli na morje, je en teden vsak dan hodil preverjat, ali je vse tako, kot mora biti.«

Osebni arhiv

Naš sogovornik se želi prihodnjo pomlad z družino odpraviti do Mostarja, kajti pravi, da je oče v mladosti vsako leto tja s fičkom hodil na obisk k sorodnikom. »Želim si, da to podoživimo,« pravi. Sicer pa svojega starodobnika vozi od marca do konca oktobra ali začetka novembra, kakor dolgo služi vreme. S prijatelji se kam odpeljejo, pa tudi za v službo ga ima. Zaposlen je v Zdravstvenem domu Murska Sobota in tam takoj vedo, da je v službi, če vidijo fička na parkirišču. »Večinoma se z njim vozim ob koncih tedna in le v lepem vremenu. Fičo je bolj za luksuz. Ko mine sezona, ga pospravimo v garažo in je nekaj mesecev na zimskem spanju,« pove smeje.

Fička z veseljem razkaže, če ga kdo za to zaprosi. Pravi namreč, da je tudi sam vedno, ko se je ponudila priložnost, prosil koga, da ga zapelje s starejšim avtomobilom. »Vesel sem, ko vidim, da še koga to veseli in ga zanima.« Benkovič pa prav tako ne izključuje možnosti, da kdaj v prihodnosti njegov starodobnik dobi družbo. Všeč sta mu tudi katrca in hrošč.

Osebni arhiv

Ena okvara doslej
Ob koncu pogovora je še dejal, da je po njegovem mnenju fičo avto, ki ima lastnika rad in mu to večkrat pokaže. V smislu, da večkrat odpove, da ga je potem treba popravljati in 'dregati', kot se narečno izrazi. »Večkrat se mi je že zgodilo, da sem komu želel kaj pokazati, pa ravno takrat ni šlo. Fičo ima svoje muhe, a se da k sreči vse enostavno rešiti,« pravi.

Večjih preglavic mu doslej kljub vsemu ni povzročil, le en »gumi defekt« je avto pod njegovim lastništvom preživel. Pa še za tega je bila kriva domača psička. Blaž Benkovič je povedal, da jo je, ko je bila manjša, povozil avtomobil, zato vedno, ko kdo vžge avto, začne skakati okrog avtomobilskih gum. »Ko sem prižgal fička, je priletela, ugriznila v gumo in je bilo konec. To je bila edina okvara,« poudari naš sogovornik. In želimo mu seveda, da tako tudi ostane.

Osebni arhiv