Miša Pušenjak: Kaj lahko naredimo, da bo paradižnik ostal zdrav?
Kot je že zapisano, prihaja paradižnik iz krajev, kjer je temperatura ves čas nekje okoli 25 oC in se pozimi ne spusti velikokrat pod 18 oC.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zato rastline kljub vsemu prilagajanju, saj so sorte nekaj povsem drugega od starega divjega paradižnika, ne marajo nihanja temperatur, vlage v zemlji, ne marajo vetra in želijo živeti v topli (ne vroči) zemlji. Letošnje vreme je bilo za začetek življenja torej prav vse, kar sem opisala in česar paradižnik ne mara.
Ob sajenju je bila zemlja premrzla, tudi temperature zraka, predvsem nočne, niso bile idealne za mlade rastline. Posledice bodo tudi slabše razvit koreninski sistem in veliko energije, porabljene za premagovanje hladnih noči. Podnevi se je ozračje kakšen dan kar pošteno ogrelo, kakšen dan pa je ostalo hladno. Tega nihanja temperatur pa rastline iz Južne Amerike ne marajo. Zaradi tega je letos obrambni sistem rastlin na veliki preizkušnji. Ne pozabite, da se lahko posledice tega vremena zavlečejo vse do konca poletja, rastlina ne bo tako odporna, kakor bi bila v normalnem začetku življenja.
Zdaj rastline tedensko zalivajte (v tem primeru zaradi korenin) s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Če najdete v trgovinah gnojila, ki vsebujejo huminske in fulvo kisline (so pa redka), jih kar nabavite in z njimi dvakrat mesečno zalijte vse plodovke, ne samo paradižnika. Poškropite jih s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, regratov pripravek ali pripravek iz ognjiča. Ko se vročina konča, vzemite pripravek iz aminokislin za škropljenje – mogoče tistega, ki vsebuje še kalij, domači pripravek pa je regrat ali gabez. Ne pretiravajte, enkrat na teden je največ, kar bo še dobro za rastline, in sicer pozno zvečer ali res zgodaj zjutraj.
Gnojenje
Tudi pretirano gnojenje lahko povzroči padec imunskega sistema rastlin. Preveč dušika za plodovke vedno pomeni obremenitev. Zato sama pogosto sploh ne svetujem gnoja kot osnovno gnojilo za paradižnik, posebej za tiste, ki preprosto ne zmorejo biti zmerni. Velja, da lahko jeseni (ne spomladi) paradižniku damo 1,5 l/m2 hlevskega, pa tudi konjskega gnoja, ne več. Še boljši je seveda kompost. Tega uporabite 8 l/m2. Pri kupljenih organskih gnojilih se držite navodil. Nikakor ne zaokrožajte porabe hranil navzgor ali pa dajajte »po naše« ene pesti več, da bo dobro raslo. V rastlinjakih pa so lahko odmerki še nekoliko nižji.
Paradižnik potrebuje veliko kalija. Zato je smiselno uporabiti tudi lesni pepel, če ga imate. A damo ga lahko največ 0,8 kg/10 m2 na leto. Drugače je njegov učinek ravno nasproten. Sama zadnja leta pogosto svetujem, da se (če nimam analize) doda osnovnemu gnojenju do 20 dag kalijevega sulfata na 10 m2. Za večino do zdaj zapisanih nasvetov je letos že pozno, kalij pa lahko dodate še zdaj, kot dognojevanje, le da ga morate zadelati v zemljo.
Nega med letom
Med letom redno odstranjujemo zalistnike, saj ti porabljajo veliko hranil, ki bi drugače šla plodovom na glavnem steblu. Rastlina lahko počrpa samo toliko hranil, da nahrani le te. Če ima stranska stebla, porablja zanje preveč hranil in energije, ki je nima več za obrambo pred boleznimi.
Da ne govorim ponovno o tem, da je glavni sovražnik in vzrok hitrega širjenja bolezni omočen list. Če vlage na listih ni, tudi okužba ne bo pripeljala do bolezni. Če imamo veliko listja, se to dolgo suši in pogoji za razmnoževanje bolezenskih klic so seveda veliko prej izpolnjeni.
Tudi namakanje in prekrivanje tal sodi k varstvu paradižnika. Žejna rastlina je hkrati tudi lačna rastlina, nihanje vode v tleh vodi k rušenju ravnotežja v rastlini. Zastirke pa pomagajo, da ostajajo tla dlje časa vlažna in hladna, da korenine lahko normalno črpajo hranila.
Rastlinjake je skoraj nujno zasenčiti. Drugače znakov pomanjkanja kalcija in kalija skoraj ne moremo preprečiti. Seveda naj bodo ponoči in podnevi povsem odprti, razen ko se bliža neurje, a še takrat jih po končanem neurju spet odpremo, pa čeprav je to sredi noči.
Če boste zdaj, spomladi, ob sajenju postavili dobre temelje, koreninski sistem, razdalje, sorte …, potem se poleti ne bomo veliko pogovarjali o pripravkih za zaščito. Če pa bo vreme vlažno, bom samo o tem kaj več napisala takrat. Vsekakor ne pomaga, če sadike zdaj škropite s čimerkoli, saj ne bo delovalo dolgo.
Pripravki, ki so letos lahko upočasnili razvoj bolezni
Spomladi je bilo zagotovo treba poskrbeti za krepitev imunskega sistema paradižnika. Glede na to, da je bilo in še vedno je dokaj hladno, sem svetovala redno uporabo alg ali pripravkov, ki vsebujejo določene rastlinske izvlečke. Te lahko kupite v zadrugah in trgovinah. Od domačih pripravkov pa je bil na prvem mestu pripravek (čaj) iz nadzemnih delov baldrijana. Ta deluje samo v pomoč pri prenizkih temperaturah. Pripravek iz cvetov regrata in čaj iz cvetov ognjiča pa sta splošna krepčilna pripravka, ki ju lahko uporabljamo vedno, kadar vreme ni najbolj ugodno za paradižnik. Vendar v nasprotju z mnenjem mnogih ti pripravki niso fungicidi, ne preprečijo bolezni.
Pomagajo rastlini, da ima več energije in moči, da se brani sama. Seveda pa letos niso mogli narediti čudežev. Zato sem lani prvič v življenju tudi vrtičkarjem svetovala uporabo bakrenih pripravkov, seveda ob upoštevanju vseh navodil.
Tudi pripravek Vitisan je dovoljen v ekološki pridelavi, saj lahko pomaga v začetku napada bolezni. Med domačimi pripravki je v primeru najhujše nevarnosti to žajbljev čaj, preventivno pa kamilični čaj na prvem mestu. Uporabljamo lahko tudi čaj timijana, šetraja ali pripravek iz listov in ostankov česna ali čebule, drobnjaka. Tudi pripravek iz sode bikarbone je na začetku napada bolezni učinkovit.
Vedno pa pazite, da škropite pri temperaturah pod 30 oC in predvsem vsaj uro po sončnem zahodu. Tudi tem pripravkom dodajamo biostimulanse. Prav tako je treba vedeti, da vreme, kot ga imamo letos na začetku sezone, težko premagamo z uporabo pripravkov. Zato letošnje leto vzemite kot svarilo, mogoče pa spodbudo, da si postavite rastlinjak, ki naj služi tako za varstvo paradižnika poleti kakor predvsem za čim več zelenjave pozimi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
