Miša Pušenjak svetuje: Poletna gnojenja, da ali ne?
Poletje je pred nami. Stresna pomlad, ki je prinesla sušo in pozebo, nevihte in celo neurja, pa rastlinam prav gotovo niso koristili.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mnogi menijo, da je zato takoj, ko opazijo rast, rastline treba pognojiti. Posebej občutljivi so vsi pri plodovkah, seveda je na prvem mestu paradižnik. Zato ne bo škodilo nekaj resnic, pravil o poletnem dognojevanju.
Organska gnojila in organska snov v tleh so zadostna poletna zaloga hranil za vrtnine
Večina vrtičkarjev se še vedno zanaša na gnojenje z organskimi gnojili, gnojem, kompostom in v zadnjih časih tudi kupljenimi organskimi gnojili. Najprej moramo vedeti, da gnojila še niso hranila za rastline. Ko damo gnojilo v zemljo, se mora še razgraditi do rastlinam dostopnih molekul, hranil. Zato umetnim gnojilom najpogosteje rečemo lahko topna gnojila, ker se raztopijo v vodi v tleh in od tam hitro pridejo do korenin in v rastlino. Vsa organska gnojila pa se razkrajajo s pomočjo mikroorganizmov v tleh. To razkrajanje poteka počasi, skozi celo poletje, v primeru gnoja celo tri leta, komposta pa tudi pet let. Zato se hranila iz njih ne spirajo in so rastlinam na voljo celo rastno sezono. Res pa je, da traja vsaj sedem dni po dežju, da se ponovno vzpostavi normalen razkroj organske mase v tleh in mikroorganizmi poskrbijo, da imajo rastline dovolj hrane. Vse to velja seveda za pridelavo vrtnin na prostem.
Kaj pa je potrebno, da imajo rastline na razpolago hranila iz organskih gnojil
Da pa se bo organska snov v tleh razkrajala in nudila rastlinam dovolj hranil, so potrebni nekateri pogoji. Prvi pogoj je, da so tla živa in zdrava. To pomeni, da morajo biti v njih prisotni mikroorganizmi (MO). Na vrtovih se tega ni bati, kljub temu pa je dobro, da nanje vedno mislimo. Ne hodimo po zemlji, ko ni potrebno. Ne uporabljamo sredstev za varstvo rastlin, tudi naravnih, eko, bio …, če res ni potrebno. Najbolj nevarni za MO v zemlji so fungicidi oz. pripravki, ki delujejo antibiotično, na primer žajbljev čaj. Zato jih uporabljamo samo, ko je to res potrebno, predvsem žajbljev čaj naj bo vedno zadnja rešitev.
Zemlja mora biti primerno ogreta. Letošnje leto je bil in je še ravno ta pogoj zelo dolgo neizpolnjen. Zato je bilo vsako sajenje plodovk pred 30. majem slaba novica zanje in imajo mnogi zdaj z njimi težave. Listi se vihajo, gubajo, paprika, buče in kumare ne rastejo prav. Vse to je posledica prehladne zemlje in s tem slabo dostopnih hranil za rastline. Zato se tudi koreninski sistemi niso razvili dovolj in rastline zdaj ne rastejo tako, kot bi si želeli. Temperatura zemlje, ki je vsaj delno primerna in v kateri MO začnejo delovati, je 15 °C. To pa j zemlja dosegla šele povsem proti koncu maja.
Poleg temperature mora biti zemlja seveda vlažna. Letos je bilo namakanje potrebno že od aprila naprej.
Tako kakor vodo pa MO za svoje delovanje nujno potrebujejo zrak oz. kisik v njem. Zato mora biti zemlja vedno rahla in zračna. Po tem vmesnem vlažnem obdobju torej tla prerahljajte, da ne rečem okopljite. Tako boste tudi prekinili vodni stolpec in izhlapevanje vode za nekaj dni upočasnili.
Da imamo nekoliko manj težav z zadnjima dvema pogojema, pa si lahko zelo učinkovito pomagamo tudi z zastirkami. Tudi kompost vsebuje dovolj hranil za vrtnine celo leto. Zato spomladi ni potrebno dodajanje kakršnih koli »briketov« ali drugih v bleščečih in lepih škatlah ali reklamah ali najhuje, na forumih priporočenih gnojil. Kupljena organska gnojila so prav tako počasi topna in zadoščajo za celo sezono. Poletno dognojevanje je na vrtu le redko potrebno.
V poletni vročini imajo tudi zastirke pomembno vlogo
Eden izmed osnovnih pogojev za delovanje MO, in s tem posledično tudi sprejem hranil v rastline, je vlažna zemlja, zemlja ne sme biti zbita in seveda mora imeti ustrezno temperaturo. Poleti pa je ta previsoka. Zato je poleti nujno potrebno namakanje. Da pa varčujemo z vodo, ohranimo zemljo zračno, v poletni vročini pa tudi hladno, vam bodo veliko pripomogle zastirke.
Posebej toplo vam priporočam, da uporabljate organske zastirke v primeru, da za gnojenje uporabljate izključno kupljena, briketirana organska gnojila. Ta namreč zemlje ne rahljajo, to bodo namesto njih naredile zastirke.
Zastirke so lahko različne. Uporabite lahko tudi folijo, kot jo uporabljajo profesionalni zelenjadarji. A sama menim, da folija ne sodi na domač vrt.
Organske zastirke so lahko suhe (slama in seno) ali pa zelene. Slednje pa opravljajo še direktno funkcijo gnojenja. Če okoli rastlin redno prekrivate zemljo s svežo, pokošeno travo ali drugimi rastlinami, kot so pokošene koprive, gabez, detelje …, dobijo korenine vrtnin hladno zemljo, v kateri odlično uspevajo.
Prekrivka zmanjšuje izhlapevanje in s tem varčujemo z vodo (prihranimo si seveda tudi nekaj dela). Prav tako pa so v rastlinskih sokovih, ki iztekajo iz svežih, pokošenih delov rastlin, še hranila, tako da zelena zastirka še gnoji. V svežih zastirkah se polži ne skrivajo. Tega se ni bati. V slami pa so radi, zato ji v primeru, da so s polži težave, dodajte bezgove liste in cvetove ali pokošeno gozdno praprot. Še zadnja prednost zastirk pa je tudi v tem, da preprečujejo zbijanje zemlje.
V vročini so zastirke debelejše, ko pa je veliko padavin in spremenljivo vreme, pa čisto tanke. Zastirka iz listov bezga, gozdne praproti, vratiča ali rabarbare pa še oteži in zasmradi polžem dostop do vaših vrtnin.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
