V ormoški knjižnici podarjajo odpisane knjige različnih zvrsti za bralce različnih okusov, starosti in obdobij.
Kmetje nekaterih semen, kot poročajo iz Ekoci, letos niso mogli dobiti, novi lastnik Semenarne pa prihaja iz države, kjer so gensko spremenjena semena že dovoljena, bolj kot razvoj in žlahtnjenje ga zanima trženje. Cene hrane na svetovnem trgu se dvigujejo, država pa še kar mečka s prenosom Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju in z ohranitvijo slovenskih sort v slovenskih rokah. Prehranska varnost v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov – je sploh komu mar!?
V okviru Muzejske poletne noči Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so v romanskem palaciju na ptujskem gradu odprli razstavo del grafične umetnice in likovne pedagoginje, Ptujčanke Alje Košar. Razstavo je postavil Branko Vnuk, ki je tudi avtor besedila promocijskega kataloga.
V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je 24. junija sveto mašo za domovino daroval izmirski nadškof metropolit msgr. dr. Martin Kmetec.
Praznično jutro je na ormoško tržnico privabilo veliko več obiskovalcev, kot jih običajno srečujemo ob navadnih petkovih jutrih in dopoldnevih.
V 7. sezoni projekta otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je iz občine Rače-Fram s pevskimi talenti predstavila OŠ Fram. V desetih nastopih se je predstavilo enajst mladih pevk, ki so s svojimi nastopi ponovno dokazale, da je v občini Rače-Fram doma veliko dobrih pevcev, ki prepevajo v pevskih zborih in samostojno ter razveseljujejo ob različnih priložnostih.
Da so izredne razmere, kot je epidemija, lahko tudi priložnost za nove začetke, so si rekli v podjetju Grapak s sedežem v Naklem in v Framu postavili svoj novi center.
Minulo nedeljo je v Ormožu potekala slovesnost ob 30. obletnici bojnih spopadov med osamosvojitveno vojno na območju Ormoža, ki jo je pripravilo Ministrstvo za obrambo RS.
Destrniška komedija zmešnjav se še kar nadaljuje. Svetniki so že vse od začetka mandata razklani kot slovenska politika in trdno stojijo vsak na svojem bregu, županu Francu Pukšiču pa po odstopu njegove svetnice trenutno dodatne težave povzroča pat pozicija občinskega sveta, saj ima podporo le petih od desetih svetnikov.
Na občino Juršinci so se pred kratkim obrnili svojci, ki so želeli žaro s pepelom pokojnika raztrositi na prostoru zunaj pokopališča. Občinski svet je posledično za ta in vse prihodnje primere sprejel sklep, s katerim to dovoljuje. Pokop zunaj pokopališča je namreč po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016 možen na podlagi izdanega soglasja občinskega organa in izključno z raztrosom pepela iz žare, saj pokop s krsto zunaj pokopališča ni dovoljen. Zakon podrobneje ne določa pogojev o načinu in izvedbi pokopa zunaj pokopališča, saj jih je dolžna definirati občina.
Naziv častni občan MO Ptuj bo letos prejel Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ta predlog so svetniki potrdili soglasno in brez pomislekov. Veliko različnih mnenj pa je bilo slišati pri predstavitvi predloga, da se zlata plaketa MO Ptuj podeli ZRS Bistra Ptuj. Izpostavljena je bila tudi dilema, da je podelitev neskladna z občinskim odlokom, saj da se plaketa podeljuje za nesebična, požrtvovalna in pogumna dejanja.
Varstvo otrok v vrtcih v občini Ormož bo dražje. Občinski svet je nove višje cene potrdil na junijski seji. Temeljni razlog za zvišanje cen so naraščajoči stroški dela. Vedno višje so tudi cene nabave živil, so opozorili ravnatelji ormoških vrtcev oziroma šol, pod okriljem katerih delujejo vrtci. Glede na aktualno situacijo, ko je prav te dni v Ormožu brez dela ostalo več kot 500 ljudi, je imela podražitev zelo grenak priokus.
Minulo sredo je v okviru regijskega obiska vodstvo občine Ormož obiskal predsednik vlade Janez Janša. Za zaprtimi vrati ormoškega gradu je tekla beseda o investicijah, ki so že v realizaciji, predvsem pa o novih projektih.
Okoljski minister Andrej Vizjak se je v okviru obiska vlade mudil v Majšperku, kjer si je skupaj z županjo Darinko Fakin in predstavniki VGP Drava Ptuj ogledal dokončan projekt visokovodnih nasipov ob reki Dravinji za varovanje stanovanjskega naselja Dolinca in regionalne ceste Rogatec–Majšperk.
V občini Sveti Tomaž, kjer letos obeležujejo 15. občinski praznik, so s postorjenim v zadnjem letu zadovoljni. Župan Mirko Cvetko je povedal, da jim je uspelo dokončati vse načrtovane investicije. Med pomembnejšimi so zamenjava dotrajanega vodovoda v Mali vasi v dolžini 1.300 metrov in modernizacija kar 2,7 kilometra cest.
Županja Nuška Gajšek je ob zaključku šolskega leta v ptujski Mestni hiši sprejela naj dijake zaključnih letnikov srednješolskega strokovnega, poklicnega in gimnazijskega izobraževanja. Izbor najboljših dijakov posameznega izobraževalnega področja sta naredila učiteljski zbor Gimnazije Ptuj in kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj.
Kalna voda, ki je v minulih dneh pritekla iz pip v občinah Kidričevo in Majšperk, o njej pa so poročali tudi v Trnovski vasi, je vznemirila tamkajšnje prebivalce. Ti so se znova vprašali, kakšno vodo sploh pijemo v Spodnjem Podravju. In zanjo plačujemo položnice.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki se je v sklopu vladnega obiska Podravja sredi tedna mudil tudi na Ptuju, o novi cestni povezavi Ptuj–Markovci–Gorišnica–Ormož ni povedal nič novega, česar že ne bi vedeli: da se na vseh področjih zatika in da je še marsikaj v zraku oziroma nedorečeno. Za odsek med Ptujem in Markovci iščejo najoptimalnejšo rešitev tako z vidika ohranitve naselij in bivanjskega okolja kot tudi s finančne plati.
30. junij 2021 je bil žalosten dan za Ormož in regijo, saj je brez dela ostalo več kot 500 ljudi, večinoma z ormoškega konca (426); s ptujskega območja je Safilo zaposloval 46 delavcev in z ljutomerskega 44. Prijava v evidence brezposelnih se je na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) pričela včeraj. „Ocenjujemo, da se bo večina izmed 523 delavcev prijavila v evidenco brezposelnih oseb,“ je pojasnil Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj–Ormož.
Mladinski center Ormož, ki deluje kot enota Ljudske univerze Ormož, je sredi junija organiziral mladinsko izmenjavo Agrikultura 2. Gre za Erasmus+ projekt, katerega osrednja vsebina je bila, kako izkoristiti prednosti, ki jih prinaša sodobno kmetijstvo. S Polono Kukovec Lakota iz mrežnega podjetniškega inkubatorja so razvijali svoje poslovne ideje, ki so bile tudi predstavljene.
