Pokojnikovega pepela ne moremo imeti doma, lahko pa ga raztrosimo v morje
Na občino Juršinci so se pred kratkim obrnili svojci, ki so želeli žaro s pepelom pokojnika raztrositi na prostoru zunaj pokopališča. Občinski svet je posledično za ta in vse prihodnje primere sprejel sklep, s katerim to dovoljuje. Pokop zunaj pokopališča je namreč po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016 možen na podlagi izdanega soglasja občinskega organa in izključno z raztrosom pepela iz žare, saj pokop s krsto zunaj pokopališča ni dovoljen. Zakon podrobneje ne določa pogojev o načinu in izvedbi pokopa zunaj pokopališča, saj jih je dolžna definirati občina.
»Oseba, ki bi torej v posamezni občini želela opraviti pogreb z raztrosom pepela zunaj pokopališča, lahko to naredi, če ji občina izda soglasje, to pa se lahko zgodi, tudi če tega vprašanja (še) nima natančneje določenega v svojem pokopališkem redu,« pojasnjujejo na direktoratu za notranji trg pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Soglasje občine in lastnikov zemljišča
Kot je še razvidno iz zakona, je mogoče pepel iz žare raztrositi na zemljiščih, ki so zunaj strnjenega naselja, torej po travi, v gozdu, tudi v gorah, celo iz zraka, a le če smo pridobili pisno dovoljenje vseh lastnikov zemljišča, na katerem bo potekal raztros. Ta ni dovoljen na celinskih vodah, denimo rekah in jezerih, lahko pa se od pokojnikovega pepela poslovimo na morju. In čeprav to pogosto vidimo v ameriških filmih, v Sloveniji žare s pepelom ne smemo hraniti doma, pa tudi organizacije raztrosa pepela zunaj pokopališča ne moremo prevzeti sami, saj je za pokop v skladu s pokopališkim redom zadolžen zgolj in samo izvajalec pogrebne dejavnosti.
Cerkveni NE raztrosu
Slovenci veljamo za velike tradicionaliste, zlasti na področju načina pokopa svojcev. Kljub temu se naše pogrebne navade spreminjajo. Medtem ko je bilo še pred tremi desetletji žarnih pogrebov le za peščico, se ta odstotek zdaj skokovito povečuje, klasičnih s krsto pa je vse manj; slovensko povprečje za žare znaša nekaj več kot 60, v prestolnici pa že kar 90 odstotkov.
»Na Štajerskem in zlasti v Slovenskih goricah bi rekel, da je žarnih pokopov okrog 80 odstotkov. Epidemija je naredila svoje, saj v bistvu klasičnih pogrebov že iz varnostnih razlogov ni bilo. Vedeti je treba, da pri načinu pogreba veliko vlogo igra tudi vera; število žarnih pokopov se je zato povečalo še posebej potem, ko jih je 'priznala' sprva precej zadržana Cerkev. Da je raztrosov pepela na našem območju malo, tako na pokopališčih kot zunaj njih, lahko najbrž pripišemo tudi dejstvu, da duhovniki pri raztrosu ne sodelujejo, saj imajo takšna navodila Slovenske škofovske konference, kar torej pomeni, da Cerkev ne priznava raztrosa pepela kot krščanskega načina slovesa od pokojnika.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
