Krajani Spuhlje so se na vodstvo ptujske mestne občine (MO) obrnili s protestnim pismom. Razlog: prejete položnice za smeti in nespoštovanje zaveze občine o popolnem zaprtju odlagališča.
Na 38. Kurentovanju so prvič podelili zlati zvonec. Prejel ga je Aleš Kramberger, ki je bil v tem letu Kurentovanja najmlajši član skupine kurentov Ptuj 1. Skupina se je odločila, da bo robčke zbrala za svojega najmlajšega kurenta. S 83 zbranimi je premagala druge skupine in z zlatim zvoncem začela pisati svojo novo zgodbo.
Ptujska mestna godba piše bogato in zanimivo zgodovino. Ko je Pihalni orkester Ptuj leta 2005 praznoval 150-letnico delovanja kot civilno organizirana mestna godba, je od začetkov ptujskih godbenikov minilo že več kot 600 let. V letu 2020 je Pihalni orkester Ptuj, ki je od leta 1976 organiziran kot kulturno društvo in že več kot 10 let deluje tudi v lastnih prostorih, praznoval že svojo 165-letnico delovanja. Zaradi koronakrize načrtovanih prazničnih in drugih aktivnostih na pomembnejših mestnih in drugih dogodkih ni mogel izpeljati. Prvotno so želeli praznovati junija, izšlo pa se ni niti decembra.
Ptujski tožilci so zavrgli ovadbo Andreja Šiška zoper več ormoških svetnikov in članov Liste Gradimo prihodnost skupaj (GPS), ki so vardistom v občini kot prvi v Sloveniji odrekli gostoljubje. Samooklicani »nadvojvoda Slovenski« je nekaterim ormoškim svetnikom očital zlorabo položaja in uradnih pravic, javno spodbujanje sovraštva, obrekovanje, celo hudodelsko združevanje.
Ker je mogoče na sredi februarja objavljenem razpisu pridobiti nepovratna sredstva za vlaganja v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti, so na občini Destrnik pohiteli s pripravo dokumentacije za obnovo kulturnega doma.
Med osebami, ki s težavo najdejo zaposlitev, so invalidi posebej ranljiva skupina. Po zadnjih podatkih naj bi bilo na območju Slovenije 881.861 zaposlenih oseb, od tega pa je v delovnem razmerju zgolj 35.036 invalidov. Zanimalo nas je, kako je z zaposlovanjem in zaposlenostjo invalidov na območju občin Spodnjega Podravja.
Lokalni predstavniki NSi so v preteklem tednu na tiskovni konferenci predstavili svoje stališče do aktualnega predloga pokrajinske zakonodaje, spet pa so se dotaknili tudi nedavne seje občinskega sveta, kjer naj bi prišlo do nepravilnosti, ki jih je svetnik Simon Kolmanič označil za hude kršitve.
V tem tednu so se v podravske osnovne šole vrnili še učenci od četrtega do devetega razreda. Pouk na daljavo se tako po več mesecih znova seli v šolske učilnice, kjer pa je treba poskrbeti za predpisane zaščitne ukrepe. V šolah, kjer je otrok veliko, učilnice pa majhne, imajo več težav. Ena izmed njih je OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer je na matični šoli več kot 800 vseh učencev in zaposlenih, na podružnični šoli v Grajeni pa okoli 200.
Dotrajana in poškodovana cesta skozi naselje Brunšvik že leta sili vaščane, da glasno opozarjajo na nevzdržno stanje. Na eni strani slabe vozne razmere, na drugi strani pomanjkanje površin za pešce in kolesarje je že marsikoga pripeljalo celo do zgražanja. Obnova pa je sedaj vse bližje.
PGD Majšperk‑Breg trenutno razpolaga z vozilom za prevoz moštva in več kot 20 let starim gasilskim kombijem s cisterno za samo 500 litrov vode. Glede na načrte Gasilske zveze Majšperk in tehnične komisije bodo staro vozilo zamenjali z veliko uporabnejšim gasilskim avtomobilom.
Juršinčane je pred dnevi gotovo razveselila novica, da se bo dolgo pričakovana in nujna gradnja širokopasovnega odprtega omrežja v okviru projekta Rune začela še v letošnjem oktobru, z internetom pa naj bi bila pokrita skoraj vsa občina.
Ptujska županja Nuška Gajšek civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice odgovarja, da odstop od dogovora glede začasne navezave nove glavne ceste Ormož–Markovci na obstoječo regionalko Ptuj–Zavrč ni mogoč. Pri tem se sklicuje na splošna pravila obligacijskega prava.
Povečanje domskih kapacitet in preurejanje nekaterih enot Doma upokojencev Ptuj je razlog, da bodo v naslednjih tednih iskali nove sodelavce. Kar 50 ljudi bo v tej prvi fazi zaposlitev dobilo v Juršincih. Še precej več pa, ko bo zgrajena enota v Žabjaku.
Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so potrdili, da se intenzivno pripravlja dokumentacija za novo cestno povezavo od mejnega prehoda Zavrč do Formina v občini Gorišnica. Tam bi se cesta v krožišču navezala na bodočo novo glavno cesto Ormož–Markovci.
Čez dva tedna bomo v Sloveniji zaznamovali leto dni izrednih razmer zaradi širjenja koronavirusa. Gre za izjemno nenavadno leto tako na političnem in gospodarskem kot zdravstvenem in izobraževalnem področju. 12. marca lani je Slovenija razglasila epidemijo, nekaj dni za tem se je javno življenje popolnoma ustavilo.
Dan po pustnem torku, po veliki gneči na ptujski tržnici, je v popoldanskem času marsikoga presenetil napis na objektu, da so poslovni prostori (Ptujska kavarna, trgovina Škrnicl) zaprti zaradi vzdrževalnih del.
Na ormoškem koncu si prizadevajo, da bi z izgradnjo mreže kolesarskih stez domačinom omogočili varnejše pogoje za kolesarjenje, turistom pa spoznavanje prleških lepot na kolesu.
Prizadevanja za ureditev primernega prostora za zadnje slovo na ptujskem rogozniškem pokopališču imajo dolgo brado. Vedno pa se je zataknilo pri denarju. Tudi projekt, ki ga je občina naročila lani, je bil sicer pripravljen dobro, a je bil za občinski proračun predrag. Zdaj imajo novega, polovico cenejšega, a povsem ustreznega.
Kdo sploh še lahko odlaga smeti v zbirnem centru (ZC) Gajke in kdo ne? Za koga velja plačljivi sistem? V množici 17 občin in pri treh različnih izvajalcih je situacija sila kompleksna in zapletena. Za ene občine oz. občane velja tako, za druge drugače.
Kotlovnica na Volkmerjevi cesti na Ptuju bo deležna velikih vlaganj. Obstoječi sistem ogrevanja je namreč star in dotrajan, kotli so začeli delovati pred skoraj 40 leti. Investicija naj bi – tako zatrjujejo v občinskem podjetju Javne službe Ptuj – za uporabnike prinesla pocenitev ogrevanja, čeprav bo naložba vredna kar 3,6 milijona evrov. Največ pomislekov z okoljskega vidika so imeli svetniki liste Andreja Čuša, ki se sprašujejo, kaj bo dejstvo, da prehajajo iz plinskega kotla na uporabo lesnih sekancev, pomenilo za kakovost zraka. Prav zaradi tega so edina svetniška skupina, ki ni soglašala s predlogom, da se občinsko podjetje zaradi te investicije zadolži.
