Arhiv Štajerskega Tednika

Društvu lani ni zagodla samo korona, zaradi katere praznika niso organizirali in je bil letošnji dvojni, temveč tudi vihar, ki je podrl in polomil društveni klopotec. Tega so mojstri popravili in te dni se njegovo klopotanje že sliši med griči Slovenskih goric in po ravnici Ptujskega polja pod zamušanskimi vinogradi. Društvo Štajerski pütar klopotec tradicionalno postavlja ob godu sv. Jakoba, ki goduje 25. julija. Jurij Cvitanič starejši, ki je vodil prireditev, je o klopotcu zbral nekaj zanimivosti. Predstavil jih je sicer v narečju, a jih v članku povzemamo v slovenskem knjižnem jeziku. Na prireditvi je bilo slišati tudi zven harmonike, igral je mladi muzikant Patrik.

Danes se ptiči klopotca nič več ne bojijo

Po raziskavi nemškega etnologa Leopolda Kretzenbacherja, ki ga je navajal Cvitanič, bi lahko bil klopotec slovenskega izvora. Obstajajo viri, da naj bi sicer prve klopotce v 18. stoletju na njivah postavljali Francozi. Cvitanič je hudomušno pripomnil, da se dandanes marsikdo sprašuje, kakšen smisel sploh ima postavljanje klopotca, če se ptiči njegovega klopotanja sploh več ne bojijo. Tako naj bi bil glede svojega osnovnega poslanstva bolj kot ne neučinkovit. A je klopotec tako priljubljen in nepogrešljiv, da je postal zaščitni znak štajerske vinogradniške pokrajine.

Lani ocenili 64 in letos 48 vzorcev vin

Preberite več v Štajerskem Tedniku