Vrtec je za mnoge starše edina možna izbira za varstvo otroka ob odhodu v službo, a na drugi strani tudi veliko finančno breme. In čeprav je oz. naj bi bila otrokom v vseh javnih vrtcih zagotovljena enaka storitev, se cene programov močno razlikujejo, tudi za več kot 100 evrov mesečno!
Da bi se ptujska občina in občinsko podjetje Javne službe Ptuj lotili nujno potrebne izgradnje garažne hiše oz. po novem platoja, kjerkoli v centru mesta, morajo slediti smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Mariborska enota Zavoda jih je podala pred nekaj meseci in izrazila kar nekaj pomislekov okrog izbrane lokacije v Ulici heroja Lacka. Nato je bila ustanovljena celo posebna strokovna komisija, ki je odločala o tej zadevi in pred nekaj dnevi podala smernice, s katerimi pa na občini še vedno niso zadovoljni.
Že kar nekaj časa starejši možakar v enem izmed nakupovalnih središč na Ptuju nadleguje ljudi. Stvari pa očitno postajajo vedno bolj resne, saj se v zadnjem času z opolzkimi besedami in nespodobnimi povabili loteva otrok. Samo minuli teden je dve desetletnici (podatke hranimo v uredništvu) spraševal, ali sta kdaj imeli spolni odnos in ali bi ga imeli z njim. Na policiji so seznanjeni z več podobnimi primeri istega kršitelja.
Ministrica in kandidatka za predsednico DeSUS Aleksandra Pivec je danes ob robu vladne seje komentirala predkongresno pismo članom svojega protikandidata in aktualnega prvaka DeSUS Karla Erjavca. Zatrdila je, da ne namerava ugrabiti stranke, soglasje h kandidaturi pa da je podala z dobrimi nameni, da stranko ne le ohranijo, ampak ji omogočijo rast.
Na Zagrebški cesti na Ptuju je Dani Ciglar pred tremi leti kupil hišo. Navdušenje, da je končno pod svojo streho, pa se je hitro razblinilo.
Konec minulega leta sta v romarski cerkvi na Polenšaku po 50 letih zakona ponovno stopila pred duhovnika zakonca Dragica in Slavko Šoštarič iz Slomov.
Knjigobežnice, knjižne hiške, nudijo začasen dom knjigam in s tem brezplačen dostop do zgodb, dogodivščin in informacij v številnih občinah Podravja. Nedavno so štiri lesene hiške z bogato knjižno vsebino postavili tudi v občini Markovci.
V začetku januarja so učenci na OŠ Zavrč odložili svoja pisala in stali ob svojih šolskih klopeh. Znanje so ta dan osvajali drugače. Z izvajanjem najrazličnejših poskusov so se znašli v vlogi raziskovalcev in tako skozi lastno izkušnjo spoznavali zakonitosti sveta okoli sebe. Za vse to so poskrbeli koordinatorji iz Hiše eksperimentov, ki so ta dan organizirali celotno dogajanje.
Osemnajstega januarja bo v romanskem palaciju ptujskega gradu potekal že 6. festival mladih vin – Veni vidi vino mlado 2020. Organizirata ga Vinsko-turistična cesta 13 in KGZS – Zavod Ptuj. Tudi v najnovejši ediciji pod sloganom Mlado, živo, iskrivo. Na njem bo več kot 20 vinarjev Srednjih Slovenskih goric in Haloz ponudilo več kot 60 vzorcev mladih vin. K tem bo Štajerska hiša kulinarike ponudila jedi, ki se ujemajo z mladimi vini: kurjo obaro, ptujski hot-dog, brezmesni krožnik z izbranimi siri in veganski burger.
Visoki jubilej je v zimskih mesecih lanskega leta praznoval Podlehničan Miha Kores, ki je za boljšim življenjem pred več kot 50 leti odpotoval v Ameriko.
Občina Slovenska Bistrica je pred prazniki organizirala dražbo več nepremičnin in javno zbiranje ponudb. Od 17 nepremičnin je prodala le eno, in sicer zemljišče na Spodnji Ložnici po izklicni ceni 9.900 evrov. Na občini niti niso preveč razočarani, saj so takšen izkupiček pričakovali.
V primerjavi z lanskim letom je za javna dela za ptujsko območje zagotovljenih skoraj četrt milijona evrov več sredstev. Uvedene so tudi nekatere novosti, vključitev preko javnih del je med drugim pogojena s prejemanjem denarne socialne pomoči. Spremenjena pa so tudi merila, ki so osnova za izračun deleža financiranja plač javnih delavcev. Na Ptuju bo Zavod za zaposlovanje zagotavljal sredstva za polovico plače, v večini okoliških občin pa 10 do 20 odstotkov manj.
Občini Gorišnica je bilo s sprejetjem krovnega občinskega prostorskega načrta naložena izdelava dveh OPPN, in sicer za območje Sever 1 in Sever 2. Postopke priprave in sprejemanja omenjenih aktov poteka že nekaj let, zaznamovale so jih burne razprave in nasprotovanja, predvsem na račun nekaterih novih (povezovalnih) cest, ki so vrisane tudi na dvorišča nekaterih lastnikov parcel ter vodijo naprej do nepozidanih parcel.
Infrastrukturnemu razvoju občin izven mestnih središč komercialna vsebina ne sledi vedno v zadostni meri, vsaj ne po oceni krajanov. Marsikje si ob novonastalih naseljih želijo povsem enostavne pridobitve, trgovino, pošto ali bankomat, kot je to primer v Grajeni.
V občini Videm so lansko leto v sklopu cestnega programa obnovili devet cestnih odsekov v skupni dolžini tri kilometre in zgradili pol kilometra pločnika. Dela v vrednosti 360.000 evrov je izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP).
Po novem odloku, ki so ga sprejeli svetniki obeh občinskih svetov, bo varovalni pas ob lokalnih cestah poslej širok 10 metrov, s čimer si bodo olajšali postopke pri umeščanju kolesarke na trasi Cerkvenjak–Sveti Andraž–Trnovska vas.
Trenutni potek prometa kaže, da se je po postavitvi začasnega montažnega krožišča pri minoritskem samostanu na Ptuju pretočnost na tem območju izboljšala. A ne iz vseh smeri. Nekatere vpadnice, recimo z Osojnikove ceste, ostajajo v konicah nabite s pločevino. Direkcija RS za infrastrukturo je pripravila idejno zasnovo, po kateri bi tudi ta problem rešili, a bi bilo treba za ureditev fiksnega krožišča z dvojnimi priključki poseči v mestni park.
V ormoški občini se v prihodnje obeta preureditev dveh križišč v krožišča, prvo krožišče bi po najbolj optimističnem scenariju lahko začeli graditi že letos, bolj verjetneje pa prihodnje leto.
Kulturna dediščina je zapuščina prednikov nam zanamcem, zato smo jo dolžni spoštovani, urejati, vzdrževati. Toda predpisi s področja varstva kulturne dediščine so pogosto preveč rigorozni in omejujejo razvoj kraja, okolice. Podobno čutijo v Majšperku, saj je po odločitvi kulturnovarstvenikov zaščiteno tudi jedro Majšperka. Domačini so nad takšnim sklepom presenečeni.
Prebivalci večine blokov na Ptuju opozarjajo na nevzdržno stanje zaradi premajhnega števila parkirišč. Že dalj časa jih je za vse njihove avtomobile bistveno premalo, z zmanjšanjem kapacitet (tudi brezplačnih) v centru Ptuja pa se problem le še stopnjuje. Tudi delavci in tisti, ki se odpravijo po opravkih v mesto, vedno pogosteje parkirajo prav v blokovskih naseljih. Praviloma sicer povsem legitimno, saj parkirišča pred bloki v večini primerov niso last lastnikov stanovanj.
