Vaščani Šardinja iz Ormoža so se pred dobrima dvema letoma odločili zgraditi kapelico. Vanjo želijo umestiti kopiji kipov, ki sta pripadali nekdanji kapeli.
Finančni šok zaradi enormnih stroškov ogrevanja, ki so to zimo doleteli številne etažne lastnike, bi država rada reševala z vavčerji. Upravniki trdijo, da se lahko vse reši s spoštovanjem zakonodaje.
Ob bok zapletenemu postopku izločitve Selekcijsko poskusnega centra Ptuj (SPC) iz v Srbijo prodane Semenarne Ljubljana se postavlja vprašanje ohranjanja in promocije domačih semen, ki so po mnenju mnogih naša garancija za prehransko varnost.
Na račun nastajajočega krožišča pri Hoferju v Ormožu je slišati kritike avtoprevoznikov, ki se bojijo, da bodo imeli težave pri izvozu večjih vozil.
Ptujska klet ima nove lastnike. Večinski, 80-odstotni, delež podjetja je od konca decembra v lasti družbe Pullus wine, njeni lastniki in direktorji so dosedanji direktor Ptujske kleti Tine Kek, nekdanji direktor Vinko Mandl in enolog Maksimiljan Kadivec, je razvidno iz objave v poslovni bazi Ajpes.
Zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo koronavirusa, ptujski mestni avtobus več kot leto dni ni vozil. Julija lani je Ptujčane razveselila novica, da se vrača na naše ceste, a dobrega pol leta kasneje se s slabšanjem epidemioloških ukrepov zaostrujejo tudi pogoji za uporabo javnega potniškega prometa. Od minulega tedna tudi za vožnjo na mestnem avtobusu veljajo spremenjena pravila.
Človek dobi občutek, da se gasilci današnji čas spopadajo z vsem mogočim, še najmanj pa s požari, kot je to veljalo včasih. Od reševanja raznoraznih hišnih ljubljenčkov do zaklenjenih stanovanj in avtomobilov, reševanja na vodi in iz nje do težkih prometnih nesreč in soočanja s prizori neprepoznavnih človeških trupel.
Astronomsko visoki zneski na položnicah za ogrevanje so prejšnji teden šokirali tudi Ptujčane. »Za ogrevanje 40 kvadratnih metrov velikega stanovanja smo doslej plačevali 85 evrov, nova cena znaša 200 evrov,« so konec prejšnjega tedna negodovali mnogi Ptujčani, ki ne razumejo, kako se je ob enaki porabi ogrevanje podražilo tudi za 120 odstotkov.
Ministrstvo za javno upravo je za izdelavo aplikacije za spletno naročanje oziroma rezervacijo terminov na storitve upravnih enot plačalo 345.000 evrov. Že po enem dnevu delovanja se je izkazalo, da ima nov sistem številne pomanjkljivosti, predvsem z vidika varovanja osebnih podatkov. Med upravnimi enotami, ki so ta sistem testirale, sicer ptujske ni bilo. Kot pravi načelnik UE Ptuj Metod Grah, sploh ni znano, kdaj naj bi preostale enote začele uvajati tudi spletno naročanje.
Ozračje na sejah dornavskega občinskega sveta, ki je bolj kot ne napeto ves čas tega mandata, saj župan in svetniki nikakor ne najdejo skupnega jezika in razumevanja, se je konec lanskega leta, ko je župan začel s prakso sklicevanja sej po spletu, še dodatno zaostrilo. Dejansko bi lahko rekli, da je prišlo do vrelišča, saj so svetniki blokirali sprejetje letošnjega proračuna.
Zaradi nasprotovanja staršev obveznemu samotestiranju na koronavirus se že deveti teden na širšem ptujsko-ormoškem območju na daljavo še vedno šola 29 učencev. To je sicer precej manj od številke v prvem tednu obveznega samotestiranja; takrat jih je bilo namreč 190.
Lastniki mačk na Vinarski ulici v Ormožu so vse bolj zaskrbljeni. Bojijo se, da nekdo namerno zastruplja njihove hišne ljubljenčke.
Nova ptujska galerija Art umetniški atelje v Murkovi 4 je nekaj posebnega. To ni samo umetniški hram treh umetnic (Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj, Jožice Zorko Hofmüller), ki želijo novo okolje umetniško obogatiti, temveč s svojim delovanjem in aktivnostmi na stežaj odpirajo vrata tudi ustvarjalnosti ljudi s posebnimi potrebami. S tem ko so uporabniki VDC Sožitje dobili priložnost za svoje delo oz. ustvarjanje v središču mesta, se zanje marsikaj spreminja, ne samo, da širijo svojo socialno mrežo, spoznavajo novo okolje, srečujejo druge ljudi, poskušajo se tudi s prodajo.
Prvi mogoči datum državnozborskih volitev je 24. april. Če bo ta dan določen z odlokom, bodo volilna opravila začela teči z dnem, ki ga bo določal ta odlok. »Zagotovo moramo – glede na razvoj epidemije – preučiti različne mogoče scenarije, a za zdaj ne vidim razloga za zamik volitev,« pravi v pogovoru direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. Želi si, da bi v tem, tako imenovanem supervolilnem letu volivke in volivci v čim večjem številu prišli na volišča.
Naj študenta Mestne občine Ptuj za študijsko leto 2020/21 sta Nejc Ekart in Sanja Špindler. Oba je na svečanem dogodku sprejela ptujska županja Nuška Gajšek in jima brez prisotnosti javnosti čestitala za dosežene uspehe. Prav tako jima je zaželela vse dobro na njuni nadaljnji poti. V zahvalo in spodbudo sta prejela knjižno nagrado in kristalno medaljo z grbom ptujske občine.
Gasilcem je uspelo pred najhujšim rešiti številna ptičja gnezda na jezeru Sestrže. V začetku leta so namreč na površini enega hektarja zagoreli suha trava, podrast in grmičevje. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, bi lahko šlo tudi za namerni požig. V zadnjih petih letih gasilci na tem območju beležijo vsaj dva požara letno. Zaradi nedostopnosti terena je gašenje izredno zahtevno – ponekod se je treba prebijati čez močvirnati teren, spet drugje je trnje in gosto grmičevje.
V MG Ptuj so s predstavo Balada o Sneguročki počastili izid najnovejše knjige Svetlane Makarovič Baladne pravljice, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Le-ta prinaša pet mojstrskih baladnih pravljic: Mesečinska struna (izpostavlja moč umetnosti), Rdeče jabolko (vračanje k več stoletnemu staremu motivu o Rdeči kapici), Saga o Hallgerd (navdih v staroislandskem izročilu, znanem po dramatičnih in strašnih zgodbah), Katalena (oživlja staroslovansko balado o dekletu, ki se poroči z nasilnim razbojnikom Črnim Vogrinom) in Balada o Sneguročki (drugačnosti, lepotici, ki ne zna imeti nikogar rada), saj je bila rojena iz posilstva.
Ptujska občina išče izvajalca, ki bo do konca leta dobavil in zmontiral scensko tehniko v novem objektu Stare steklarske. Izbran bo najugodnejši ponudnik.
Dogajanje na januarski seji dornavskega občinskega sveta bi lahko uporabili za scenarij televizijske nadaljevanke, v smislu trača, barantanja in prerekanja na kakšni živahni mediteranski tržnici.
Dijaki kmetijskih programov po Sloveniji praktično znanje osvajajo tudi na t. i. šolskih posestvih. Slednja so organizirana kot učne kmetije, kjer se mladi lahko pobliže spoznajo z različnimi kmetijskimi opravili. Ker pa se v zadnjih letih število dijakov v kmetijskih programih zmanjšuje, imajo šole vse več težav z obdelovanjem kmetijskih površin in stroški vzdrževanja objektov. Zato se ob tem postavlja vprašanje, ali bodo šole posestva, namenjena izobraževanju, sploh lahko obdržale v svoji lasti.
