Ptujski nevladniki so tudi v avgustu poskrbeli za dogajanje v okviru akcije Dobimo se v parku, s katero oživljajo zelene površine Ptuja z najrazličnejšimi aktivnostmi in dejavnostmi.
Včeraj malo po 14. uri je zagorelo gostinskem lokalu v Miklavžu na Dravskem polju.
Ptuj in še nekateri drugi kraji v Sloveniji ter tudi v zamejstvu bodo letos ponovno gostitelji pesnic in pesnikov s celega sveta. Med 21. in 26. avgustom bo potekal eden največjih in najprepoznavnejših pesniških festivalov v tem delu Evrope. Na Festivalu dnevi poezije 2023 bo sodelovalo 18 pesnic in pesnikov, ki jih je izbrala letošnja kuratorka festivala, galicijska pesnica Yolanda Castano. Častna gosta festivala bosta švicarska pesnica Ilma Rakusa in litovski pesnik Evgenijus Ališanka.
»Letošnje vreme je v poljedelskem smislu skupek vsega, kar si poljedelec najmanj želi,« pravijo v Perutnini Ptuj. Zaradi padavin in namočenosti na poljih ostaja še 30 % ali 400 ha pšenice, saj jim je ni uspelo požeti, tudi odkup je precej manjši kot prejšnja leta.
Poletje na Ptuju že tradicionalno gosti mnoge festivale, ki skrbijo za raznolikost in pestrost dogodkov v mestu. Med njimi so tudi Rimske igre, ki bodo konec tedna 16. zapovrstjo.
Po lanski suši, ugodni jeseni in mili zimi je prišlo leto 2023. Pozeba, obilne padavine, moča, veter, plazovi, poplave in še toča. Vremenska loterija, kot je še ni bilo, enako škoda. Polja, ki so tovarne na prostem, je skorajda pred močjo narave nemogoče zaščititi. Zakaj skorajda? Ureditev vodotokov in hidromelioracijskih sistemov bi zagotovo preprečila obseg škode, ki so jo povzročile poplave in zastajanje vode. »Toda v Sloveniji se žal mnogo preveč govori, problematizira, premalo pa naredi,« je jasen Ivan Brodnjak, dolgoletni kmetijski svetovalec in vodja terenske svetovalne službe Ptuj.
Za razvoj podjetništva ptujska občina tudi letos namenja 60.000 evrov proračunskih sredstev, enako kot pretekla leta. Gre za nepovratni denar, ki ga preko razpisa namenjajo za sofinanciranje investicij, samozaposlovanje, odpiranje novih delovnih mest, zagon inovativnih podjetij, zaposlovanje mladih, sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka …
Čeprav so imeli nekateri gostinci minuli konec tedna zaradi Ptujske noči podaljšan delovni čas, je dejstvo, da niti približno ni bila podobna nekdanjemu dogajanju. Izbrani izvajalci koncertnega dela so sicer zaradi slabega vremena predlagali prestavitev načrtovanih dogodkov na drugi termin, a se na ptujski občini in v Zavodu za turizem Ptuj s tem niso strinjali.
Ob prazniku občine Juršinci smo se pogovarjali z županom Robertom Horvatom, ki je prepričan, da je bila delitev Slovenije na 212 občin več kot dobra poteza.
»Marsikaj sem že videl, marsikaj doživel, vendar ko vidiš posledice poplav in neurij ter slišiš pričevanja ljudi, solze ne uidejo,« je dejal izkušeni gasilec, vodja torkove odprave 160 gasilcev s 34 vozili iz Podravja Roman Cafuta, sicer namestnik regijskega poveljnika podravske regije.
Tretjega avgusta je bilo v Sončnem parku na Ptuju nadse slovesno. Odkrili so spomenik Viktorju Skrabarju, ki ga po tem, kar je naredil za ptujski muzej in ohranitev kulturne dediščine, lahko imenujemo za drugega ustanovitelja ptujskega muzeja.
Člani Turističnega društva Destrnik so pred dnevi populili lan, ki je letos rasel na treh njivah.
Branko Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju ne more skriti razočaranja nad namero države, ki bi ga rada razlastninila. Republiška direkcija za vode ob potoku Rogoznica načrtuje urejanje suhega vodnega zadrževalnika, zaradi posega bi Klemenčičeve prikrajšali za 15 hektarjev obdelovalnih površin, vse kmetovalce na območju pa za skupno okoli 50 hektarjev. Državni uradniki so kmetom postavili ultimat: ali prodate ali pa vas razlastninimo.
V krajih ob Dravi od Hajdine do Središča ob Dravi se je zjutraj oglasila gasilska sirena in naznanila konec nevarnosti poplav.
Si predstavljate, da hočete v kuhinji v džezvo natočiti vodo, da si skuhate jutranjo kavo, ki vas bo prijetno zbudila v nov dan, namesto tega pa v koritu zagledate fekalije, ki so bruhnile iz sifona?
V teh, vendarle sončnih dneh, je stekla sanacija po katastrofalnem neurju na območjih Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Roko pomoči so ponudili tudi prostovoljni gasilci, srce in hrbtenica civilne zaščite. Danes so v Savinjski regiji rokave zavihali gasilci iz Podravja.
Ko so Slovenijo v petek dopoldan pretresli posnetki dramatičnega dogajanja v Mozirju, Komendi, Kamniku in na Koroškem, je bila Drava sicer že visoka in se je razlivala iz struge, a še ni poplavljala, razen v zaselku Čreta pri Krčevini, ki je tik ob vodi. Tam so evakuirali ljudi in živali. Ker je bilo vode ogromno in je pritekala iz vseh strani, nazadnje se je dvignila še podtalnica, so reke v Spodnjem Podravju začele intenzivno poplavljati v soboto zjutraj.
Dve leti sta že minili, odkar so v ZD Ormož na spletni dražbi kupili stavbo v neposredni bližini doma, da bi si z njo pomagali reševati prostorsko stisko. Čeprav je kupnina že zdavnaj plačana, lastništvo vpisano v zemljiško knjigo, pa nepremičnina še vedno ni v dejanski posesti ZD, saj jim ni uspelo izseliti nekdanjih lastnikov. Zato se je Vila, kot v Ormožu na kratko imenujejo to mogočno stavbo, znašla na sodišču.
Direktorica Komunalnega podjetja (KP) Ormož Pavla Majcen je bila lani, ko so cene električne energije drastično zrasle, med redkimi, ki si je upala stopiti v ospredje in javno opozoriti na anomalije, ki so se dogajale. Po enem letu se je ponovno oglasila, saj razmer na trgu električne energije še kar ne more razumeti. Tokrat predstavlja novo dilemo, ali bolje rečeno neskladje, in se sprašuje, kako je to mogoče.
