Državni Center za avtohtone sorte semen izvaja postopek prenosa nepremičnin, premičnin in zakupnih pogodb iz srbskih v slovenske roke. Blagovna znamka ostaja v lasti (srbske) Semenarne. Kaj konkretno je država kupila za 447.000 evrov, za zdaj ostaja neodgovorjeno vprašanje.
V Ukrajini, ki je že teden dni v vojni, je sedež kmetijsko-živilskega giganta, podjetja MHP, ta pa je lastnik Perutnine Ptuj. V tej luči se marsikdo, ki je v Perutnini zaposlen ali je njen kooperant, sprašuje, ali lahko vojna zatrese poslovanje in stabilnost ptujskega perutninarja.
Medobčinsko društvo invalidov Ptuj s sedežem v Platani, na Potrčevi 15, je bilo ustanovljeno leta 1975 in ima okrog tisoč članov, ki prihajajo iz dvanajstih občin UE Ptuj. Izvajajo osem posebnih socialnih programov, pri čemer še posebno skrb namenjajo starejšim in gibalno oviranim ter socialno šibkim. Eden izmed glavnih programov pa je ohranjevanja zdravja, ki se izvaja v obliki vadbe, pohodov, rekreacije, kopanja v Termah Ptuj. Za delovanje na terenu skrbi 18 predanih poverjenikov.
Sproščanje kovidnih ukrepov je razstavo finalistov in nagrajencev Ex-Tempore 2022 vrnilo v Galerijo Magistrat MO Ptuj, kjer ima ta razstava že domicil. Odprli so jo 25. februarja, ko so tudi v živo izvedli podelitev letošnjih priznanj in nagrad.
Znani so rezultati programskega razpisa, ki ga vsako leto objavi Ministrstvo za kulturo. Tako je tudi širša javnost seznanjena s tem, kateri nevladni zavodi bodo v prihodnjih štirih letih, 2022–2026, z davkoplačevalskim denarjem soustvarjali slovensko kulturo na področju uprizoritvene, glasbene, vizualnih in intermedijskih dejavnosti. Med prejemniki bo tudi Društvo za glasbeno umetnost Arsana za festival Arsana v višini 70.000 evrov letno.
Za 119.000 učencev in dijakov so se v ponedeljek začele težko pričakovane zimske počitnice, ki letos ponovno sovpadajo s pustnim časom. Pred mladimi je teden dni brezskrbnosti in veselja, v katerem jih čaka vrsta možnih dejavnosti in programov, samo še danes pa bo vzdušje na Ptujskem predvsem v pustnem duhu. V šolah in vrtcih so v veliki večini že minuli petek pripravili pustna rajanja za otroke.
Na Ormoškem je junija lani z zaprtjem podjetja Safilo na cesti pristalo preko 500 ljudi. Med odpuščenimi so bile tudi cele družine, invalidi in starejši, ki so v podjetju delali vsa leta od prve zaposlitve. Ob črnem dogajanju, ki je šokiralo malo mesto, so pot v Ormož našli tudi ministri in drugi politiki ter obljubljali pomoč. Kljub temu se do danes v prostorih nekdanjega Safila ni odprlo niti eno novo delovno mesto. A kot zdaj pravi župan Danijel Vrbnjak, naj bi se v roku dveh tednov le začela izgradnja težko pričakovanega obrata podjetja Carthago, ki v prvi fazi načrtuje zaposlitev 300 do 400 ljudi.
V občini še vedno odmeva izplačilo kovid dodatkov v občinski upravi za drugi val epidemije, od jeseni 2020 do junija 2021. Inšpektorica nepravilnosti pri izplačilu dodatkov ni ugotovila. Za vprašanje, ali so zaposleni delali v nevarnih pogojih, pa ni pristojna, je med drugim navedla v inšpekcijskem zapisniku, ki smo ga pridobili kot informacijo javnega značaja.
Na seji sveta javnega zavoda Šolskega centra (ŠC) Ptuj so člani soglasno izbrali direktorja zavoda. Na razpis se je kot edini kandidat prijavil Oton Mlakar, dosedanji direktor, ki mu petletni mandat poteče letos jeseni.
Turistični ponudniki na Ptuju naj bi v lanskem letu (brez Term Ptuj) zabeležili skupaj kar 38.000 opravljenih nočitev. Nekateri med njimi močno izstopajo, saj naj bi opravili skoraj 5.000 nočitev, dve leti pred tem pa le tretjino tega. Eden izmed ptujskih svetnikov zato opozarja, da je treba zadeve vzeti pod drobnogled, da se ugotovi, ali je morda tudi v MO Ptuj pri posameznikih – kot se je ponekod po državi že izkazalo – prihajalo do zlorab turističnih vavčerjev oziroma bonov.
Obstoj kmetijskih programov pod okriljem Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) je pod vprašajem. Številke same po sebi pričajo, da je stanje alarmantno. V lanskem šolskem letu se je v prvi letnik programa Kmetijsko-podjetniški tehnik vpisalo samo pet dijakov, ŠETK pa ima samo za to smer na voljo 28 vpisnih mest. Prav nič bolje ne gre ostalima dvema programoma – v prvem letniku so samo štirje cvetličarji in sedem gospodarjev na podeželju.
Nedavna namera o prodaji Skupine Sava (in Term Ptuj) madžarskemu lastniku je tudi med Ptujčani sprožila nemalo debate, katera podjetja v spodnjepodravski regiji so še sploh v slovenskih rokah. V času nekdanje Jugoslavije je bilo celotno gospodarstvo družbena lastnina. Po osamosvojitvi sta na vrata potrkala nov družbeni in ekonomski sistem, demokracija in kapitalizem z divjo privatizacijo prej družbenega imetja, nato pa razprodaja velikih podjetij, ki so bila temelj dotedanjega gospodarstva.
Tudi zadnja seja občinskega sveta na Destrniku je, kot smo v zadnjih mesecih že vajeni, potekala na gostilniškem nivoju z veliko vpadanja v besedo, očitkov in žaljivk, le da je tokratno dogajanje doseglo skoraj dramatične razsežnosti.
Primeri, ki jih mediji okronajo za »mafijske likvidacije«, »obračune iz podzemlja« in podobno, pogosto nimajo sodnega epiloga.
Izjemen primer tega, kako se v naših krajih ohranja in prenaša pustna tradicija, so pokači z Ribiške poti. Sosedje, dečki in deklice, stari od 6 do 11 let, so se povezali in z nekaj vaje v mestu priredili pravi spektakel. Deseterica pokačev s tremi spremljevalkami je nastopila suvereno in sinhrono, čeprav so skupino ustanovili le nekaj dni pred nastopom v mestu.
Ko smo že mislili, da bo 62. kurentovanje »izgubljeno«, se je izkazalo ravno nasprotno. O letošnjih dogodkih lahko govorimo le v superlativih. Brez kakšne zahtevne organizacije, spontano je bilo mesto vse od 19. februarja naprej vsakodnevno polno. Takšne gneče kot zadnje dni Ptujčani dolgo nismo videli.
Tradicionalne etnografske skupine, ki vsako leto sestavijo otvoritveno pustno povorko na Ptuju, so ostale zveste tradicije. Na dan vsakoletne predaje mestne oblasti v prinčevske roke, tudi letos je ta predaja potekala v spletni obliki, so poskrbele, da so ptujske ulice in trgi zaživeli v pravem pustnem duhu. Ptujčani in gostje od drugod so uživali.
V projektu Slovenija kvačka, v katerem je grbe slovenskih občin kvačkalo 211 kvačkaric in en kvačkar, je barve Cerkvenjaka zastopala Irena Gabrovec.
Oba ptujska parka, tako mestni kot tisti v Ljudskem vrtu, sta že dolgo časa tarči vandalov. Znašajo se nad razsvetljavo, koši in igrali. Pred kratkim so poškodovali igralo v Ljudskem vrtu, kjer so dobesedno odtrgali sedišče klopi za invalide. Na občini pravijo, da bodo redarji in policisti nadzor v prihodnjih dneh še poostrili, tudi v večernih urah.
Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Anica Slodnjak, so se v fašenskem času zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker so bila srečanja v minulih dveh letih zelo okrnjena, so se razveselili ponovnega snidenja. Dogodek večera je bilo imenovanje dveh častnih članov društva: Vlada Markoviča in Janka Goloba, oba sta muzikanta v Cigo bendu.
