Puljenje lanu pri teti Marti
Člani Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci z gosti, tudi iz Hrvaške in Avstrije, so se v sredo tradicionalno zbrali pri Marti Gregorc.
Člani Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci z gosti, tudi iz Hrvaške in Avstrije, so se v sredo tradicionalno zbrali pri Marti Gregorc.
Ptuj sicer nima veliko kamnitih skulptur (spomenikov) na zelenicah. Opazno pa je, da tam, kjer so, nekatere vidno propadajo.
Vprašanje (ne)delovanja zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih, o čemer smo nedavno pisali, okoliškim stanovalcem in tistim, ki glavno cesto Ormož–Gorišnica–Ptuj dnevno uporabljajo, ne da miru. »Kaj, če se zgodi nesreča in ugasne življenje? Takrat poti nazaj ni več. Zakaj v Mihovcih niso zgradili podvoza ali nadvoza?« opozarjajo na terenu. Posebej grenko je dejstvo, da je podvoz najprej bil v načrtu, a so ga kasneje črtali.
Zaselek Čreta je del Krčevine pri Vurbergu in eno od območij, kjer Drava redno poplavlja. Po pripovedovanju domačinov je bilo najhuje leta 2012, ko jim je poplavna voda zalila stanovanja. Napeto je bilo tudi lani avgusta, ko je voda ponovno vdrla v objekte, a k sreči ni zalila stanovanj, čeprav je vztrajala kar tri dni. Z vlago v zidovih, ki je ostala po poplavah, imajo domačini še danes težave. Krajani ob napovedi visokih vod trepetajo za svoje imetje. Drava jim je v preteklih letih povzročila ogromno škode.
Na slemenu hriba, ki sicer razmejuje občini Makole in Majšperk, krajane z ene in druge strani že stoletja povezuje cerkev sv. Ane. Skromna cerkvica, zgrajena okrog leta 1300, s kamnitimi tlemi in svečami, ki poleg oken edine dajejo svetlobo.
Nekaj manj kot 35.000 evrov je občinski proračun stal nakup lahkega tovornega vozila.
Na festivalu mitraizma, ki poteka na Ptuju, so njegovi snovalci ob predstavitvi povedali, da je njihov cilj povečati vedenje o mitraizmu in ptujskih mitrejih, izjemnem bogastvu, s katerim se lahko pohvalijo le redki na svetu, hkrati pa povečati tudi obisk teh znamenitosti. O Ivanu Tušku, upokojenem arheologu, konservatorju svetniku, edinem še živečem arheologu na svetu, ki je odkril zadnji ptujski mitrej, so govorili kot o svetovni legendi. Na Ptuju so do danes odkrili pet mitrejev. Mitrov kult je bil v Petovioni najbolj razširjen v 3. stoletju, ko se je mesto širilo in pridobilo nove prebivalce.
Čeprav se število nedovoljenih vstopov v Slovenijo v primerjavi z lanskim letom povečuje, porast ni tako drastičen, da bi morala država odpirati nove lokacije za namestitev ilegalnih migrantov, ki zaprosijo za mednarodno zaščito.
Ena od temeljnih dejavnosti Komunalnega podjetja (KP) Ptuj je distribucija in prodaja pitne vode. Ptujski vodooskrbni sistem deluje na območju 23 občin, lani so v sistemu načrpali 4,7 milijona m³ vode, prodali so je 3,6 milijona m³. Približno četrtina načrpane vode se v sistemu izgubi, kar ima seveda tudi finančne posledice.
Za gradivo, ki ni pravočasno vrnjeno v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, bralci najprej prejmejo tri opomine, po preteku meseca dni od zadnjega pa zadeve predajo družbi Izterjava, d. o. o., iz Maribora.
V nabiralnike nekaterih ormoških staršev je poštar pred dnevi vrgel opomine za neporavnane zapadle obveznosti za šolanje njihovih otrok. Na prvi pogled nič posebnega, obveznosti za opravljene storitve je seveda treba poravnati, sicer dobiš opomin.
Včeraj popoldne so se v občini Ormož oglasile gasilske sirene. Zagorelo je na Žvabu.
Mladi glasbeniki s Ptuja in okolice so se tudi letos družili v tradicionalni Poletni šoli glasbenih skupin. Dogodek je tokrat potekal v organizaciji Centra interesnih dejavnosti, glasbene šole Instrumental.ko in KUD Art Urbana. V petih dnevih so udeleženci nadgradili svoje glasbeno znanje, izboljšali veščine in se naučili veliko novega, hkrati pa spoznali nove prijatelje.
Cirkulančani o Mateji Golci govorijo samo v superlativih. Je namreč izjemno dejavna v lokalni skupnosti, zagnana, motivirana in vedno pripravljena pomagati pri različnih dogodkih. Vključena je v številna domača društva, saj ji veliko pomeni prostovoljstvo in delo za skupnost. 22-letnica je trenutno študentka Biotehniške fakultete v Ljubljani, smer Agronomija. Že od zgodnjega otroštva je tesno povezana z naravo in živalmi, še posebej pa se navdušuje nad vinogradništvom.
V Žetalah so zaokrožile govorice, da se zobozdravstvena služba umika iz te haloške občine. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je nad informacijami, ki krožijo med ljudmi, začudena in zagotavlja, da zobozdravstveno varstvo starejših v Žetalah ostaja, in to kljub odhodu dosedanje zobozdravnice.
Na Panorami že drugo leto potekajo arheološke raziskave v okviru projekta Poetovio – od legijskega tabora do avtonomnega mesta, ki jih bodo predvidoma zaključili do konca tedna.Projekt, ki je usmerjen v preučevanje preteklosti Petovione, ki se je iz vojaške postojanke v I. stoletju razvila v eno najpomembnejših srednjeevropskih mest rimske dobe, izvaja Inštitut za arheologijo ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod vodstvom arheologinje Jane Horvat v sodelovanju s podjetjem Terarhis in Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
Sedem občin Spodnjega Podravja je zgradilo kolesarske steze, ki so jih povezali v regijsko mrežo. Kolesarke sicer še nimajo dokončnega (pravnomočnega) dovoljenja za uporabo, a jih ljubitelji kolesarjenja uporabljajo že od konca zime. Pred časom je bila javno izražena kritika na račun njihovega (ne)vzdrževanja. Pasove ob stezah je zaraščala visoka trava, po asfaltnih površinah je bilo veliko kamenja.
Pred kratkim je javnost presenetila novica, da so občinski svetniki dali pozitivno mnenje za podelitev zobozdravstvene koncesije. V Svetem Tomažu imajo tako splošno ambulanto, v kateri dela zdravnica Tamara Černezel, kot zobozdravstveno, v kateri dela zobozdravnik Jovan Peševski, oba pod okriljem Zdravstvenega doma (ZD) Ormož. Kaj se je zgodilo, da svetniki govorijo o koncesiji za zobozdravnika in ali Peševski odhaja drugam, so se spraševali mnogi in začeli obenem zaskrbljeno razmišljati, kako bo zobozdravstvo v Svetem Tomažu urejeno v prihodnje.
Občina Ormož je s 180.000 evri iz Načrta za okrevanje in odpornost obnovila znameniti grajski park.
V zadnjih mesecih Policijska uprava Maribor vse pogosteje poroča o prijetih državljanih Sirije, Turčije, Egipta in drugih, predvsem ob južni meji. Na območju Policijske postaje (PP) Gorišnica so letos prijeli že okoli 400 tujcev, ki so nelegalno prestopili mejo. Glede tovrstne problematike nekoliko bolj izstopata obmejni občini Zavrč in Gorišnica. Število nedovoljenih prehodov meje se torej podobno kot drugje v Sloveniji povečuje tudi v Halozah.