· Promet

S športnim letališčem v Čagoni upravlja Aeroklub Sršen, ki deluje že 22 let, od letos pa se ponaša z veliko pridobitvijo – daljšo vzletno-pristajalno stezo. Ta je doslej merila 700 metrov, zaradi dodatnih 200 pa bodo lahko letališče po besedah Vita Kranerja, tajnika kluba in direktorja cerkvenjaške občinske uprave, uporabljala večja letala, poleg tega bodo z daljšo stezo zagotovili večjo varnost letalskih posadk.

· Politika

V ponedeljek naj bi mestni svet odločal o tem, ali bo Milan Klemenc – sicer tudi mestni svetnik – imenovan za novega direktorja zavoda LEA Spodnje Podravje. Čeprav ga je svet zavoda potrdil, so nekateri člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mnenja, da postopek ni bil transparenten, zato so predlog z večino glasov zavrnili. Zaradi tega zapleta je možen celo umik te točke z dnevnega reda. Marsikoga preseneča tudi dejstvo, da je bil Klemenc edini med osmimi kandidati, ki je oddal vsa potrebna dokazila. Svetnik Alen Hliš je prepričan, da je bilo na oktobrski seji izvedeno načrtno nižanje kriterijev, razpis pa je bil prilagojen po meri kandidata, ki je bil že vnaprej določen za to delovno mesto.

· Gospodarstvo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je razglasilo zmagovalca tretjega nacionalnega izbora za Najuspešnejšo podeželsko skupnost. Izbor je potekal pod sloganom Pogumno v prihodnost, zmagovalec pa bo tudi zastopal Slovenijo na 18. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2024.

· Upokojenci

Vsako sredo dopoldne se iz gasilskega doma v Gorišnici sliši domača pesem. Domačini že dobro vedo, da se ob tem času srečujejo gorišniške upokojenke, ki si rade zapojejo, predvsem pa največ časa namenjajo izdelovanju najrazličnejših izdelkov. Srečujejo se že vse od leta 2007, vsako drugo leto pa pripravijo razstavo ročnih del za širšo javnost. Število članic se je v zadnjih letih ustalilo pri številki deset. Pravijo, da bodo vztrajale, dokler jim bo zdravje služilo. Si pa želijo, da bi lahko svoje znanje prenesle na mlajše generacije, vendar zanimanja za tovrstne dejavnosti ni.

· Kultura

Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je tudi letos povabila na rokodelsko razstavo v Zlati kotiček v Supermestu na Ptuju. Pokazala je, da se v društvih upokojencev goji velika ljubezen do ročnih del, njihovo veliko ustvarjalnost, ki ima velik kulturni pomen in je del bogate ljudske dediščine.

Nedvomno dejstvo je, da se bo gradnja dobrih 40 kilometrov regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju podražila. Čistopis številk so nam posredovali iz občin Hajdina, Kidričevo in Majšperk, ki so projekt končale in zanj počrpale evropska ter državna sredstva. Občini Markovci in Ptuj bosta financiranje projekta zamaknili še v naslednje leto. Koliko jih bo vse skupaj stalo, v Markovcih in Ptuju niso navedli, saj da čistopisa končnih številk še nimajo.

· Kultura

Božične pesmi, rdeče-zeleni škrateljci pomagalčki, slastni piškoti in čaj, pa veliko papirja in barvic na delavnici pisem za Božičkov nabiralnik. Otroci iz Majšperka so decembrske želje pridno zapisovali in risali na papir, ga skrbno zložili in odnesli v velik rdeč nabiralnik, prepričani, da jim bo decembrski mož izpolnil vsaj katero izmed želja.

· Politika

Kmetje si lahko za zdaj oddahnejo, evropski poslanci so zavrnili predlog evropske komisije po drastičnem zmanjšanju dovoljene rabe fitofarmacevtskih sredstev. Pesticidna uredba je predvidevala prepolovitev rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) do leta 20230 oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, kar bi za slovenske kmete pomenilo začetek konca. »Zavrnitev ni zatišje pred viharjem, temveč je posledica nepremišljenih in prestrogo zamišljenih ukrepov,« meni Janko Petrovič, predsednik Mlekarske zadruge Ptuj.

· Gospodarstvo

V drugem branju najpomembnejšega dokumenta za delovanje občine – proračuna – ni bilo slišati veliko novega, saj opozicija še vedno ni zadovoljna zaradi napovedanega najema kredita v višini 212.500 evrov.

· Gospodarstvo

Občina Juršinci je z državnega proračuna za sanacijo posledic letošnjih neurij prejela slabega pol milijona evrov. Denar bodo namenili za sanacijo dveh plazov in odvodnjavanje. Za dela, ki jih bodo izvedli, država zahteva projektno dokumentacijo.

· Nepremičnine

Nedvomno dejstvo je, da se bo gradnja dobrih 40 kilometrov regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju podražila. Čistopis številk so nam posredovali iz občin Hajdina, Kidričevo in Majšperk, ki so projekt končale in zanj počrpale evropska ter državna sredstva. Občini Markovci in Ptuj bosta financiranje projekta zamaknili še v naslednje leto. Koliko jih bo vse skupaj stalo, v Markovcih in Ptuju niso navedli, saj da čistopisa končnih številk še nimajo.

· Politika

Po letošnjih katastrofalnih poplavah, dejansko najhujših v sodobni zgodovini države, so se politika, stroka in javnost vsaj mesec ali dva intenzivno ukvarjale z vprašanji vodotokov in poplavne varnosti. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so vodotoki zanemarjeni, slabo vzdrževani in ob nepredvidenih vremenskih razmerah, teh pa je zadnja leta vedno več, tudi zelo nevarni.

· Finance

Vodenje evidenc delovnega časa, ki je v veljavo stopilo v drugi polovici novembra, je med delodajalci povzročilo precej nejevolje. Razloga: dodatno administrativno delo z evidencami in vprašanje organizacije dela. Danes, ko v gradbenih in storitvenih dejavnostih na trgu kronično primanjkuje delovne sile, si resni in odgovorni delodajalci izkoriščanja delavcev tako ali tako ne morejo privoščiti. Bistveno je zaupanje, ne pa evidence, ki jih je treba voditi, da se zadosti zakonu, so prepričani mnogi delodajalci in njihovi zaposleni.

· Slovenija

Na Ormoškem so največ ukrajinskih otrok, ki so ob začetku vojne z Rusijo s starši, običajno le z materami, pribežali v Slovenijo, sprejeli v Osnovni šoli Ormož.  

· Gospodarstvo

Vrsto let so kmetje, ki kmetujejo ob reki Dravinji, opozarjali na zaraščenost struge, podrta drevesa, ki jih sami ne smejo odstraniti, saj Dravinja sodi pod vodotok prvega reda, za katerega je odgovorna država oz. ga vzdržuje koncesionar VGP Drava. Po letošnjih avgustovskih poplavah pa je bilo ob Dravinji na začudenje mnogih mogoče opaziti delovne stroje ter pogled na razredčeno zarast ob vodotoku. »Gre za izredne ukrepe po poplavah v avgustu 2023,« so pojasnili na direkciji za vode.

· Kultura

Moški vokal, še posebej v vokalni skupini ali zboru, vedno prevzame. Tako je bilo tudi na nedavnem koncertu v kidričevski dvorani Pan, kjer so nastopili pevci moškega pevskega zbora (MoPZ) Talum Kidričevo.

· Slovenija

V Cirkulanah že vrsto let obeležujejo god Sv. Barbare (4. december), ki je farna zavetnica tamkajšnje župnijske cerkve in župnije. Minulo nedeljo so tako ponovno organizirali tradicionalno prireditev Barbarno, ki je v center kraja privabila veliko obiskovalcev. Iz gradu Borl sta se s kočijo pripeljala tudi grof in grofica Sauer.

· Kronika

Zadnjo novembrsko soboto sta obnovila zakonske obljube Anica in Janko Marinič iz Bresnice. Poročila sta se 7. oktobra 1973.

· Kultura

Osrednja prireditev Območne izpostave JSKD Ptuj je tudi letos potekala na predvečer ta veselega dneva kulture v Narodnem domu na Ptuju. To je tudi dan, ko se poklanjamo ljubiteljski kulturi s priznanji sveta OI JSKD Ptuj, ko pregledujemo dejavnost tekočega leta in načrtujemo aktivnosti v novem letu.

· Kultura

Hodnik ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je bogatejši za razstavo učencev Zavoda Dornava z naslovom To sem jaz, to smo mi, ki bo na ogled nekaj mesecev. Gre za del večjega Unescovega projekta Drugačnost nas bogati.