Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ljudje ob Kolpi: Matija Absec


Boris Grabrijan
17. 9. 2021, 09.50
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_zzzzzzabsec__1_.jpg
Učiteljski zbor na Grmu, Absec ravnatelj
_zzzzzzabsec__3_.jpg
Matija Absec
_zzzzzzabsec__2_.jpg
Krškopoljec

Matija Absec, kmetijski strokovnjak


Rojen 15. septembra 1898 v Mihelji vasi (Bela krajina), umrl 17. marca 1966 na Pšati (pri Domžalah)

Po osnovni šoli v domači vasi in Črnomlju je nadaljeval izobraževanje na gimnaziji v Novem mestu in uspešno maturiral leta 1918. Po srednji šoli je v letih od 1920 do 1924 nadaljeval šolanje na Zemljedelski visoki šoli v Pragi.

Po rednem študiju je nadaljeval specializacijo iz prehrane živali na Živinorejskem inštitutu v Pragi, ki jo je zaključil leta 1925. Znanje je izpopolnjeval tudi na Danskem, kjer 1927 leta opravil specializacijo iz mlekarstva in isto leto začne poučevati na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu. Začne kot suplent za živinorejo in mlekarstvo, a že leta 1930 postane ravnatelj.

Iz nepojasnjenih, a gotovo političnih vzrokov je 1932 leta razrešen in odpuščen. Zaposlitev najde v Beogradu kot tajnik Glavne zadružne zveze Jugoslavije, kjer je med leti 1933-1936, ko ga ponovno imenujejo za ravnatelja grmske šole. Hkrati je tudi zunanji predavatelj na Banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli Mala Loka. To delo opravlja naslednjih osem let, ko 1944 leta postane nameščenec v pokrajinski upravi v Ljubljani. 

Po koncu vojne je nastavljen za direktorja državnega posestva Dornava, 1947. leta postane pomočnik direktorja posestva kmetijske šole v Rakičanu. Leta 1951 je imenovan za direktorja Kmetijskega posestva Pšata, kar ostane do upokojitve leta 1966. V tem obdobju Pšata postane najuspešnejša farma za prirejo mleka v Jugoslaviji.

Kot vrhunski kmetijski strokovnjak si je prizadeval za boljše rezultate v živinoreji in pridelavi kvalitetne krme. Posebno v času, ko je bil v Novem mestu, se je veliko ukvarjal s prašičerejo in odbiro »črno-pasaste dolenjske svinje«, ki jo danes imenujemo krškopoljska pasma prašičev in je naša edina ohranjena avtohtona pasma prašičev.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.