Arhiv Štajerskega Tednika

V prvem poupokojitvenem pogovoru nas je zanimalo, kako je sedaj, ko je ure ne priganjajo več, ko lahko odpre še kakšno novo poglavje v svojem življenju, ga izpopolni še s kakšno dejavnostjo, za katero ji je doslej primanjkovalo časa.

Končali ste aktivno delovno dobo, a to še ne pomeni, da pred vami ni novega poglavja. S čim ga boste odprli, kaj bo tisto, čemu se boste zdaj posvetili? Sklepam, da pravljičarske zgodbe še zdaleč ni konec.

»Pol leta pred upokojitvijo sem se šalila, da sem v stečaju oz. v odpisu, kar zadeva službo. Zdaj pravim, da sem v tranziciji, na prehodu iz službene aktivnosti v dejavnosti, ki jih imam rada in zanje nikoli nisem imela dovolj časa. Ali pa si ga nisem zmogla vzeti. Ob agrarjenju, kot pravim ukvarjanju z vrtom, drevesi in pelargonijami, premišljujem, kaj in kako bi morala. In lepo je, ko se zavem: Hej, pa saj ni nujno, saj ni potrebno. Saj boš že. To je en tak res prijeten občutek. Da človeka ne preganjajo ure. Hja, pravljičarjenje, pravljice me tako prežemajo, da sem vedno po malem pravljičarska, mogoče bi kdo rekel nedorasla, otročja. Rada imam najrazličnejše igrarije, tudi ko kuham. Pripovedovala bom še naprej, se mi zdi; prvo poslužbeno pripovedovanje imam že 16. novembra v KGB Maribor na Pravljičnem dnevu.«

Knjiga bo ostala vaša večna spremljevalka in popotnica. Kakšen je v tem trenutku kup na vaši nočni omarici?

»Res je, ko gre za knjige in branje, sem precej grozna. Ta preganjavi občutek, da bi morala prebrati še to, ono in tretjo knjigo, ki so odlične in zanimive in nepogrešljive, tega občutka se verjetno ne bom nikoli otepla. Nisem se še navadila, da nimam vsakodnevno novosti tik na dosegu, a saj imam dovolj neprebranih na domačih policah. Na nočni omarici in ob vzglavniku ležijo knjige; izmenjaje berem zdaj eno, zdaj drugo, pa še po tretji listam: Nevidno črnilo meni zelo ljubega sodobnega francoskega avtorja, nobelovca Patricka Modiana. Tako za 'presekati', če uporabim bolj pivski izraz, berem Čas grobosti odlične premišljevalke in opazovalke današnje družbe Renate Salecl. Potem Pisati avtorice Marguerite Duras Mladenka pri oknu, Čez modra polja avtorice Claire Keegan, irske pisateljice, ki me je pred kratkim navdušila z novelo Take majhne stvari, pa zbirka esejev prerano preminule igralke Mire Furlan … Če jih preštejem, imam na kupu ob postelji šest knjig.«

Močno ste zaznamovali tudi ptujsko festivalsko dogajanje. Ostajate v tem? Glede na bogastvo vaših idej bomo zagotovo priča tudi kakšnim novostim …

Preberite več v Štajerskem Tedniku