Freepik

Najpogosteje lahko navedejo enega prijatelja, s katerim želijo biti v oddelku. Gre za možnost, ki ni zakonsko določena.

Razporeditev dijakov v posamezne razrede je sicer strokovna in organizacijska naloga šole, ki mora v prvi vrsti upoštevati pedagoška merila, kot so standardi in normativi, uravnoteženost po spolu, uspehu, posebnih potrebah ipd.

Formalno torej možnosti soodločanja dijaki prvih letnikov nimajo, lahko pa željo povedo ob vpisu svetovalni službi.

»Uradni dokumenti za vpis v srednjo šolo so Prijava za vpis in spričevala. Šole lahko o kandidatih in kandidatkah pridobijo tudi druge informacije, kot so npr. interesi, področja aktivnosti, tekmovanja …V ta namen predhodno pošljemo kratek vprašalnik in med vsemi naštetimi področji lahko kandidati zapišejo tudi osebo, za katero si želijo, da bi bili skupaj v razredu. Torej izrazijo željo, ki jo pri oblikovanju oddelkov lahko upoštevamo, če je kompatibilna z vsemi ostalimi strokovnimi normami,« pojasnjujejo na Gimnaziji Ptuj, ki jo vodi ravnatelj Boštjan Šeruga.

Želja za šolo ni obvezujoča in zgodi se tudi, da je ob vseh drugih pomembnejših kriterijih ne morejo upoštevati, kar je jasno navedeno v vprašalniku. Če je le mogoče, pa predloge upoštevajo. »Vsekakor pa kandidati ne izbirajo oddelka,« je pojasnila Darja Rokavec iz šolske svetovalne službe Gimnazije Ptuj. Na tej šoli je praksa izražanja želja dolga vsaj 20 let.

Takšna praksa se v ostalih srednjih šolah ni izkazala kot dobra

Več v Štajerskem tedniku