DK

Terapija s pomočjo konj se uporablja v različnih oblikah. Na posestvu zavoda Nazaj na konja v Cirkovcah jo nudijo tudi kot psihosocialno obliko pomoči. Zadnje čase se posvečajo še digitalni odvisnosti. Mladostniki čas namesto na telefonu preživljajo v družbi narave in konj. Kot pravijo, postaja to, kar je bilo nekoč navadno življenje, danes – zaradi načina življenja – terapija.

»Svoj delavnik sem preživljal v pisarni, vsak dan sem sedel za računalnikom s kravato. To je bilo obdobje, ko se je zamenjal naš družbeni sistem. Sam sem odraščal v časih, ko sta bila pomembna skupnost in sodelovanje, nato pa smo padli v drugačno zgodbo, komolčenja in tekmovanja. Vse to me je utrujalo, zato sem iskal kmetijo, na kateri bi lahko razvijal svoje sanje. Naletel sem na kmetijo v Cirkovcah in hitro povezal hobi s poslom. Najprej smo začeli s športnim jahanjem,« se začetkov izpred 25 let, ko je kupil kmetijo, spominja Alexander S. Goljevšček, direktor zavoda Nazaj na konja.

Takrat so bile v Sloveniji le tri tovrstne jahalne šole. A tudi šport ni bil to, kar je želel, konje je namreč videl »kot partnerje« in ne kot orodje. Ker se odnos do konj ni popravljal, se je odmaknil od športnega jahanja in preusmeril v terapevtsko področje. Z ženo Metko sta začela ustanavljati terapevtsko-družinski center, s tem pa so povezali še kulturne dejavnosti.

Izjemno uspešni pri pridobivanju državnih sredstev

Zavod Nazaj na konja je izjemno uspešen pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev. Prav to jim omogoča širitev nabora dejavnosti. Prvi sofinanciran projekt so izvajali leta 2009.

»Ko smo začeli, smo delali vse prostovoljno, vedela sva, da bo težko, a sva to vzela v zakup. Imeli smo donatorje, ki so nam pomagali, s tem smo financirali stroške, začetek terapij ... Po krizi leta 2008 pa se je to ustavilo, zato smo se začeli prijavljati na evropske razpise. Šli smo na agencijo preverit, kako se to dela. Ponudili so nam, da pripravijo dokumentacijo, kar bi stalo 2.000 evrov. To plačaš, ne glede na to, ali boš uspešen ali ne. Odločila sva se, da bova sama preštudirala vse in tako sva se začela učiti. Prijavila sva več projektov, pa so bili zavrnjeni, nato sva se naučila logiko razpisov. Naš cilj je zmeraj, da so projekti smiselni. Res je, smo relativno dobri, redko nismo uspešni, a v to je vloženega veliko truda in časa,« je zadovoljen direktor zavoda.

Kaj trenutno ponujajo brezplačno?

Več v Štajerskem tedniku