Arhiv Štajerskega Tednika

Po besedah Laure Mohorko Kumer, učiteljice slovenskega jezika na OŠ Cirkulane-Zavrč, so rezultati raziskave PIRLS 2021 pričakovani. Po njenem mnenju so bili v raziskavo zajeti ravno otroci, ki so odraščali v dobi »vzpona« pametnih telefonov. »Vedeli smo, da lahko digitalna tehnologija zasenči branje, če mu ne bomo posvečali pretirane pozornosti ter načrtno namenjali časa branju in knjigi. Upad bralne pismenosti med otroki ni pogojen le z branjem, težave se lahko pojavljajo že pri sami motivaciji za branje, zato je z različnimi dejavnostmi treba razvijati tudi to. Za natančnost pri reševanju nalog je bralno razumevanje izjemno pomembno. Učenci imajo namreč težave z razumevanjem navodil,« je poudarila sogovornica. Tako kot povsod drugod tudi na cirkulanski šoli opažajo zmanjšanje zanimanja za branje.

Bralno pismenost je treba spodbujati in nadgrajevati tudi v srednjih šolah. Marija Holc, dolgoletna profesorica slovenščine na Gimnaziji Ptuj, je poudarila, da dijaki ob vpisu v gimnazijo izkazujejo zelo različne ravni bralne pismenosti (bogastvo besedišča, zmožnosti branja in razumevanja besedil, povzemanja …). V višjih letnikih so te razlike vse manjše, ob zaključku gimnazijskega izobraževanja pa je velika večina dijakov zmožnih zahtevnejšega branja strokovnih in literarnih besedil, kritičnega vrednotenja, argumentiranja. »Opažam, da mlajši dijaki ne zmorejo daljšega branja in koncentracije, niso zmožni na primer 20 minut brati ali nepretrgoma poslušati!"

Preberite več v Štajerskem Tedniku