Arhiv Štajerskega Tednika

Pomemben segment te investicije so arheološke raziskave, ki so pripeljale do izjemnih odkritij. Pričajo o obsegu in kakovosti življenja Ptujčanov v srednjem in zgodnjem novem veku, obenem ponujajo vpogled v razvoj prostorske zasnove tega predela mesta. Nekatere najdbe so celo izkušene arheologe pustile brez besed, na primer ostanki starih lesenih sodov in drugih konstrukcij, ki so pretežno služili kot opora sten srednjeveških greznic. Ostanki organskih materialov, kot je les, so namreč zelo redki. Med drugim so našli tri človeške skelete.

V pol leta, kolikor arheologi raziskujejo ptujsko »podzemlje«, so torej prišli do številnih odkritij in spoznanj, pa tudi presenečenj. »Ptujska arheološka dediščina pregovorno temelji na rimskodobnih ostalinah, ki jih je za seboj pustila veličastna predhodnica današnjega Ptuja – rimsko mesto Petoviona. Pa vendar smo jih na območju Stare steklarske in zalednih ulic odkrili bore malo, smo pa zato odkrili večmetrska sosledja ostalin iz obdobja srednjega in novega veka. Na območju Stare steklarske so te ostaline segale celo več kot štiri metre v globino. Pa tu ne preseneča samo količina, ampak tudi odkrita vsebina – zelo dobro ohranjene ostaline srednjeveških in novoveških hiš ter njihovih dvorišč s pripadajočimi napravami kot so krušne peči, vodnjaki, ohranjeni zidovi s prehodi v posamezne prostore in s še deloma ohranjenim inventarjem,« je pojasnil Rene Masaryk, vodja arheoloških raziskav, ki jih opravlja skupina STIK.

Idealni pogoji omogočili celo ohranitev lesenih struktur

Upajo, da bodo pridobljeni artefakti predstavljeni javnosti

Ptuj lahko primerjamo s svetovno znanimi najdišči

Preberite več v Štajerskem Tedniku