© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Medicinsko sestro nahrulijo, k zdravniku vstopijo nasmejani


tednik
Dženana Kmetec
29. 6. 2026, 05.05
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Govorili smo s štirimi zdravstveniki, nekateri so na začetku svoje kariere, drugi tik pred upokojitvijo. Zaupali so nam, kako gledajo na svoj poklic in kakšen je odnos pacientov in svojcev do njihovega dela.

dz-sestre3.jpeg
DK
Liljana Krajnc

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Zraven strokovne pomoči pacienti velikokrat potrebujejo oporo in prijazno besedo, za kar pa je seveda treba imeti čas. Prav to poudarjajo vsi naši sogovorniki, ki si seveda želijo več časa za delo s slehernim pacientom. Pa ga žal – priznavajo – pogosto zaradi preobilice dela nimajo.

Srednji zdravstvenik Patrik Krhlanko je na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj zaposlen sedem let. Prav ta oddelek velja za enega najzahtevnejših. Pripravništvo je opravljal v Poljčanah, kjer tudi živi, a se je odločil za zaposlitev na Ptuju: »Delo je raznoliko, poteka hitro, vedno se dogaja, meni tak tempo ustreza. Na internem oddelku imamo vedno polne roke dela, od nege do preiskav, odvzemov krvi, premeščanj ... Seveda je včasih naporno, a sem načeloma s svojo izbiro poklica in ustanove, v kateri delam, zelo zadovoljen.«

Mnogi njegovi sošolci so delo našli v tujini, predvsem v Avstriji, kjer je plačilo boljše. A Krhlanko o tem ne razmišlja: »Vse je odvisno od posameznika, kaj si želi. Se mi pa zdi pomembno, da so nas zaradi pomanjkanja kadra že v šoli spodbujali, naj ostanemo v Sloveniji.«

dz-sestre 2.jpeg
DK
Patrik Krhlanko

Danes veliko več dela kot pred 40 leti

Preberite še

Medicinska sestra Liljana Krajnc dela v intenzivni negi in protibolečinski ambulanti, prav tako v ptujski bolnišnici, kjer se je zaposlila pred 40 leti. Letos se bo upokojila. »40 let delam na istem oddelku, intenzivni negi. V tem času se je marsikaj spremenilo. Danes je dela veliko več, vedno več je sprejemov, terapij ... Sploh odkar imamo urgenco, je zelo naporno. Naše delo je specifično, imamo najtežje internistične in kirurške bolnike.«

Kljub temu nikoli ni razmišljala, da bi si olajšala delo in šla na kako drugo delovišče ali celo zamenjala poklic: »Seveda pridejo kdaj kaki pomisleki, ko delaš nočne, praznike in je zelo naporno, ampak nikoli nisem resno pomislila, da bi šla drugam.« Pri tem je seveda izjemno pomembna podpora svojcev. Največje plačilo za njihovo delo pa je, pravi Krajnčeva, zahvala in zadovoljstvo pacientov. Z njimi imajo praviloma dobre izkušnje.

Vsi naši sogovorniki pa poudarjajo, da je postalo delo s svojci bistveno napornejše kot s samimi pacienti. »Včasih so pričakovanja enostavno nerealna. Recimo, ko je stanje zelo slabo, se jim ne da dopovedati, da lahko le še lajšamo bolečino. Seveda je to težko sprejeti, mogoče bi se jaz enako odzval, a enostavno moramo prilagoditi pričakovanja, kaj je sploh možno narediti in česa ne,« pravi Krhlanko.

Je delo pri zasebnikih res lažje?

Diplomirana medicinska sestra Lina Zelenik se je pred dvema letoma zaposlila v zasebni ambulanti družinske medicine Košat v Mariboru, pred tem je imela še dve leti izkušenj v različnih ambulantah: »Od zmeraj sem vedela, da bom medicinska sestra. Jaz sem za akcijo, meni se v življenju mora dogajati. Zraven redne službe dežuram še v Slovenski Bistrici, ker enostavno potrebujem adrenalin.«

S plačo pri zasebniku je zadovoljna, pravi, da so nekoliko višje kot v javnem sektorju. Je pa manj zaposlenih, zato je organizacija dela in koordiniranje med zaposlenimi včasih težje. Podobnost dela v javnem in zasebnem zdravstvu pa: »Ljudje so vedno bolj neučakani, vse bi moralo biti takoj. Vedno več je takih, ki so nerazumevajoči, slabe volje. Recimo, če se ne javiš takoj, ko pokličeš nazaj, te najprej nadere, ker je točno takrat želel naročiti zdravila,« pravi Zelenikova. Zelo lep del poklica, ki ga poudarja, pa je prijaznost večine pacientov: »Mnogi, predvsem starejši potrebujejo le pogovor, lepo besedo. Če le imaš čas, seveda spregovoriš z njimi, nekomu polepšaš dan. Včasih je dovolj le, da jih poslušaš. Za take male stvari so zelo hvaležni.«

Več v Štajerskem tedniku

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.