Majšperk: Zlata ljubezen na Grosovi kmetiji
Zgodilo se je pred 50 leti na dan 30. 5. 1970 v cerkvi v Majšperku, takrat 23-letna Marija in 30-letni Jožef Belca iz Pongrc 2, pošta Cirkovce. Bila je poroka na hitro, brez velikih priprav ali "ceremonij". Bila je samo ljubezen, spoštovanje, zaupanje.
To je bil tisti temelj in razlog, na katerem sta gradila življenje, naslednja leta, desetletja. Po poroki sta takoj začela delati na ženinovi kmetiji. Bila jima je edini vir preživetja. Čeprav je bilo težko, sta vztrajala in delala od zgodnjega jutra do poznih ur, nato pa sta vsak dinar premišljeno vložila v razvoj kmetije. Z močno voljo, trdim delom, vztrajnostjo, zaupanjem in njuno ljubeznijo sta kmetijo uspešno posodobila in se usmerila v proizvodnjo mleka. Njuna kmetija je rastla in z njo tudi sloves z veliko priznanji za največ pridelanega in kakovostnega mleka. Kot potrdilo o uspešni in vzorno urejeni kmetiji so pričali takrat številni avtobusni ogledi kmetije, ki so se vrstili – včasih tudi dvakrat dnevno. Na oglede so prihajali ljudje iz vseh koncev Slovenije, nemalokrat tudi iz Avstrije in Nizozemske. Ljudje, sosedje, sovaščani in znanci so takrat govorili o uspešnosti, skrbnosti, urejenosti na "GROSOVI KMETIJI". Z veseljem so pogledovali proti oknom na hiši, saj so bile na njih res lepe rože. Jože in Marica sta se velikokrat zazrla v žuljave roke. Te roke so ustvarile res čudovit dom trem hčeram. Kot prva se jima je leto po poroki rodila hči Andreja. Že naslednje leto ju je razveselila druga hči Marjetka in sedem let po poroki še tretja hči Dušanka. Vse tri hčere so jima marsikaj ponagajale in popestrile njuni življenji. Vzgajala sta jih v medsebojni ljubezni in poštenju. Za vso skrb, vzgojo, ljubezen, spoštovanje in pomoč so jima še danes vse tri hčere hvaležne, saj so ravno zaradi njiju postale to, kar so – srečne s svojimi družinami.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
