Majšperk: Društvo dvignilo roke od jezera
Sestržani so ponovno poprijeli za lopate, žage in drugo orodje in se lotili ureditve brvi na brežino Sestrškega jezera. »Veliko sprehajalcev se sprošča ob opazovanju slikovite narave in zaradi varnosti smo se lotili dela,« je povedal čuvaj jezera Branko Gajšt med ogledom te umetne vodne tvorbe, ki je postalo naravno pribežališče rastlinskih in živalskih vrst.
V desetih letih se je Sestrško jezero iz pozabljenega zadrževalnika Medvedce, ki ga država še vedno ni uredila, spremenilo v priljubljeno točko sprehajalcev. K temu so pripomogle urejene poti po brežini jezera in krožna pešpot z zasajenimi drevesnimi vrstami. »Zasajenih je preko 30 drevesnih vrst, od lipe, orehov, češenj, jablan, črnega gabra, vrb do tulipanovca, ginka ...,« je našteval Gajšt, ki pozna zgodbo vsakega zasajenega drevesa. Prvi drevored je speljan od kozolca ob Lozenskem potoku do mesta, kjer se nato ob označbi zavije levo na učno pot. Drugi, mlajši, drevored so pred osmimi leti zasadili župani, slikarji in krajani. Z zasaditvijo so poudarili pomen dreves in uredili pravcati učni poligon drevesnih vrst, ki za zdaj še niso označena. Sicer pa je dolžina učne in pohodne poti 4,5 kilometra, vsaj uro hoda pa vzame še pot okoli jezera.
Športno-kulturno društvo Sestrže je pred časom uredilo tudi Toličičev kozolec in pod njegovo streho postavilo etnološki zbirko, ki hrani več kot 65 eksponatov. Dvignili pa so roke od samega jezera.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
