Arhiv Štajerskega Tednika

V nekaterih delih naselja blokov so bili včasih nameščeni tako imenovani ekološki otoki – lesena ograda, za katero so bile postavljene skupne posode za zbiranje smeti. Zob časa je naredil svoje, les je zaradi vremenskih vplivov dotrajal. In tako so danes posode za odpadke med bloki nameščene na prostem, brez ograd. Do njih lahko dostopa vsak, reda pa v večini primerov ni nobenega. Kot pravijo v Javnih službah (JS) Ptuj, ki so v mestni občini (MO) Ptuj koncesionar za ravnanje s komunalnimi odpadki, so stanovalci blokovskih naselij pri ločevanju odpadkov precej nedosledni. Nadalje so problem ljudje od drugod, ki v te posode ali kar okrog njih odlagajo svoje odpadke. Z avtomobilom se, denimo, nekdo ustavi in odloži ves »paket«. Težave so tudi z Romi, ki brskajo po zabojnikih in prebirajo smeti. Lani poleti, ko je Ptuj zajelo neurje, so svetniki na seji mestnega sveta slikovito razpravljali o tej situaciji. Veter se je takrat s smetiščnimi kantami med bloki poigraval kot za stavo, jih odpiral, prevračal, nosil sem in tja. Največ težav s prostorsko umestitvijo in ureditvijo prostorov za posode za odpadke imajo v Kraigherjevi in Arbaiterjevi ulici ter Ulici 5. prekomorske brigade. V Kraigherjevi so posode na parkiriščih pred bloki in zavzemajo nekaj dragocenih parkirnih mest, ki jih v naselju še kako primanjkuje.

Pravilnik predpisuje kolobarjenje postopka sem in tja

Predlog za vrtoglavih 12.500 evrov

Lazar: »Rešitev naj bo cenovno sprejemljiva, ograde okrog posod pa funkcionalne in lične«

Preberite več v Štajerskem Tedniku