Ustavnosti državnozborskih volitev so šteti dnevi
Interese 13.600 volilnih upravičencev iz volilnega okraja Ormož zagovarjajo trije poslanci, interese 23.000-glave množice iz murskosoboškega volilnega okraja pa noben. Nesorazmerje je omogočil ali bolje rečeno povzročil volilni sistem parlamentarnih volitev, ki mu je Ustavno sodišče že določilo rok trajanja. Izteče pa se v prihodnjem tednu.

Po trenutno še veljavni zakonodaji, volivec posameznega okraja lahko izbira le med kandidati, ki so jih predlagale stranke ali liste. Da pa bi kandidatu uspel preboj na parket državnega zbora, mora na volitvah prepričati dovolj velik delež volivcev v volilnem okraju, kjer kandidira.
Ustavno sodišče pa je v eni izmed svojih bolj razvpitih odločitev 8. novembra 2018 ugotovilo, da trenutni volilni sistem volitev v državni zbor ni skladen z Ustavo RS. Poenostavljeno je ključna točka tovrstne odločitve sodišča v tem, da mora imeti volivec odločilno vlogo pri izbiri kandidata.
Rok za spremembo zakonodaje se izteče že prihodnji teden
Več kot dve leti je minilo od odločitve Ustavnega sodišča, do spremembe zakonodaje pa še vedno ni prišlo. O tematiki sicer poteka pestra politična razprava na državnem nivoju, saj rok za spremembo po odločbi Ustavnega sodišča izteče 21. decembra letos. To praktično pomeni, da bi bile volitve, ki bi bile izvedene po tem datumu, ustavno pravno sporne. Gre za izjemno pomembno vprašanje, vendar se zdi, da ob trenutni zdravstveni situaciji in predvsem slabi obveščenosti, ne poteka ustrezna javna razprava med ključnimi deležniki – volivci. Predsednik republike Borut Pahor je ob nedavnem intervjuju med drugim dejal: »Morebitna neustavnost, ki bi visela nad volitvami brez spremembe, bi predstavljala tako veliko politično negotovost, da si je niti pravno niti politično ne smemo privoščiti.«
Predlagajo ukinitev volilnih okrajev
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se