Zakaj so starejši in invalidi ujetniki svojih stanovanj?
Po podatkih Statističnega urada je na Ptuju nekaj več kot 10.000 stanovanj. Glavnino, okoli 6.000, so jih zgradili med letoma 1970 in 1990.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko se v novejših blokih praviloma vgrajujejo dvigala, so starejša brez njih. Po zakonodaji je namreč tako, da v bloke s štirimi etažami dvigala ni treba vgrajevati. A eno je zakon, drugo praksa. Stanovanja v višjih nadstropjih brez dvigal so neprimerna za bivanje starejših in invalidov, številne stopnice še marsikateremu mlademu oziroma odraslemu predstavljajo veliko breme. Posebej, če jih je treba premagovati z bremenom v rokah, na primer s polnimi vrečkami živil ali otrokom v naročju. Marsikje se je že oblikovala pobuda, da lastniki stanovanj v bloku zgradijo dvigalo.
Nekaterim, tudi na Ptuju, je to uspelo, medtem ko si drugi za takšno potezo neuspešno prizadevajo že leta in leta. Eni so naleteli na problem s prostorom, drugim ne uspe zbrati soglasij lastnikov stanovanj.
Poslanka Metka Pešl Šater iz vrst Gibanja Svoboda predlaga, da bi z gradnjo dvigal v stanovanjskih blokih sistemsko pomagala država. Na vlado apelira, naj prilagodi zakonodajne in finančne ukrepe, s katerimi bi etažnim lastnikom olajšali izvedbo tovrstnih investicij. Pa tudi: naj se preuči možnost črpanja evropskih sredstev.
Država brez sistema podpore
»Slovenija se sooča z izrazitim staranjem prebivalstva, hkrati pa velik delež ljudi živi v večstanovanjskih stavbah, zgrajenih v času, ko gradnja dvigal ni bila predpisana oziroma običajna. Številni starejši in gibalno ovirani so zato ujeti v lastnih stanovanjih, saj jim stopnice onemogočajo samostojno življenje, dostop do zdravstvenih storitev, socialnih stikov in vsakodnevnih opravkov. Čeprav obstajajo posamezni razpisi in omejene možnosti financiranja, v Sloveniji ni celovitega, trajnega in sistemsko urejenega programa, ki bi spodbujal vgradnjo dvigal v obstoječe večstanovanjske stavbe. Takšne naložbe so za etažne lastnike pogosto finančno nedosegljive, čeprav bi dolgoročno bistveno prispevale k višji kakovosti življenja, zmanjšanju institucionalizacije ter nižjim stroškom zdravstvenega in socialnega sistema,« je pojasnila poslanka, ki se zavzema za celovito rešitev prostorske hendikepiranosti starejših in invalidov.
»Opozarjam še na drugo pomembno sistemsko pomanjkljivost. Številne gibalno ovirane osebe zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo prilagoditev svojega doma, zlasti kopalnice, sanitarij, vhodov, klančin ali drugih elementov, ki omogočajo varno in samostojno bivanje. Stroški teh prilagoditev so pogosto zelo visoki, enotnega sistema državne podpore pa ni.
Vlado pozivam, naj pripravi sistem enkratne državne subvencije za prilagoditev stanovanj gibalno oviranim, na primer za preureditev kopalnice, odstranitev arhitekturnih ovir, vgradnjo pripomočkov za varno uporabo stanovanja in drugih prilagoditev za večjo mobilnost in samostojnost. Takšni ukrepi niso zgolj socialna politika, temveč predstavljajo pomembno naložbo v aktivno staranje, dostojanstveno življenje invalidov ter dolgoročno zmanjšujejo stroške institucionalnega varstva, zdravstvenih storitev in socialnih transferjev. Vsak posameznik, ki lahko zaradi ustrezno prilagojenega doma dlje časa ostane samostojen in živi v domačem okolju, pomeni korist tako zanj kot za celotno družbo.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.