Ptujčan Marjan Berlič: Ustanovitev regij je edini odgovor na centralizacijo
Ustanovitev pokrajin je eno od vprašanj, s katerim se slovenska politika, stroka in javnost ukvarjajo že vrsto let, želene ureditve pa še vedno ni. Marjan Berlič, upokojeni arhitekt in urbanist, poudarja, da so pokrajine osnova za kvalitetno reševanje prostorskih problemov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vprašali smo ga, kje so razlogi, da pokrajin še vedno nimamo. Zakaj nas zgledi in izkušnje regionalne ureditve iz tujine do zdaj še niso prepričali?
»Bistvo problema je v centralizaciji, centraliziranem razvoju in posledično v nastanku odločujočih elit, ki so življenjsko zainteresirane za nadaljevanje in krepitev centralizacije. Zavedati se moramo, da pojav neskladnega razvoja pomeni to, da bo elitni razred (ljubljanska urbana regija) v nekem trenutku pretrgal popkovino, ki ga veže na Slovenijo, ker se bo čutil samozadostnega.Odgovor na centralizacijo je ustanovitev regij. Da bi država cvetela, se morajo razvijati tudi regije, ne samo prestolnica. Menim, da je treba v prvem koraku ustanoviti urbane regije. Ugotovitve kažejo, da samo centralna slovenska regija po BDP-ju na prebivalca ne zaostaja za evropskim povprečjem. Ljubljana je edina urbana regija v Sloveniji, ki ima 500.000 prebivalcev. Razlike med ljubljansko regijo in ostalimi regijami so enostavno prevelike. V svetu so že zdavnaj ugotovili, da je treba prostorske probleme v osnovi reševati na ravni regije, šele nato sledijo država in občine.«
Ustanovitev pokrajin (regij) je brez aktivnega sodelovanja javnosti po mnenju Berliča nekoristna. Javnost mora biti primerno obveščena in seznanjena s plusi in minusi. Šele tako opremljena javnost lahko postane aktiven sodelavec in v končni fazi odločujoči subjekt: »Treba bo doseči stvarno parlamentarno razpravo o prostoru, jo odlepiti od dnevne politike, da bo na načelni ravni vzpostavila hierarhijo nacionalnih prioritet in potrebo po urejenem nacionalnem prostoru postavila na najvišje mesto.«
Kaj vse bi prinesla pokrajinska delitev
Pokrajinska delitve bi lahko prispevala tudi k boljši izrabi naravnih in drugih virov, k večji transparentnosti naložb in kvalitetnejšemu razvoju posameznih sistemov ter tako tudi h kvalitetnejšemu življenju ljudi. »Bistveni viri so človek, voda, ki postaja najdražji element na svetu, ter kmetijska zemlja. Nenadzorovana suburbanizacija, ki jo spremlja nepremišljena raba zemljišč za gradnjo samostojnih hiš, izvira iz za Slovence značilne potrebe (nuje) po individualni hiši in nekaj vrta. Razpršena poselitev povzroča številne prostorske probleme, kot so višji stroški občinske infrastrukture, potrebe po dodatnem cestnem omrežju in večja gostota prometa.
Zaradi sistema zbiranja individualnih pobud za spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskih v stavbna zemljišča je povsem onemogočeno razvojno razmišljanje občin o organiziranem izkoriščanju prostora za kakršnekoli namene.«
Kaj bi pomenila urbana regija Drava
»Za dosego ciljev prostorskega razvoja občine je potrebno medobčinsko sodelovanje na ravni regije in medobčinsko sodelovanje pri posameznih projektih. Zelo pomembno je sodelovanje med regijami, v našem primeru navezava urbane regije Drava ter regij, v katere so vezane občine Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica. Zaradi obmejne lege je treba zajeti tudi navezavo na Republiko Hrvaško. Mesto Ptuj oz. MO Ptuj mora zaradi svojega značaja prevzeti vodilno vlogo v svojem okolju, biti mora motor za nove dogodke, iniciator le-teh. Na področju prostorskega načrtovanja gre za mikro urbano regijo, ki jo tvori prostor Ptuja, Hajdine in Kidričevega z odcepom proti Podlehniku in Hrvaški, ob makro regiji, ki jo tvori prostor Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice – urbana regija Drava.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.