Arhiv Štajerskega Tednika

Ideja o ustanovitvi krajinskega parka v Središču ob Dravi ima že dolgo brado. Ponovno so jo oživili pred dvema letoma ter ustanovili širšo delovno skupino, da bi se seznanili z območjem krajinskega parka in režimom, predvsem pa z iskanjem odgovorov, kaj bi omenjeni park prinesel oz. kako bi jih omejeval. A je še en poskus zvodenel. Ustanovitev krajinskega parka, ki bi se razprostiral na predvidenih slabih 440 hektarjih, so namreč središki svetniki na zadnji decembrski seji zavrnili.

Tako kot pred leti so svetnike predvsem skrbele dodatne omejitve, ki bi jih prinesel omenjeni park, saj imajo kmetje na predvidenem območju precej obdelovalnih površin. »Največ časa smo se ukvarjali s tem, ali se bo kmetovanje v širšem pasu na predvidenem območju krajinskega parka spremenilo in ali bo obdelovanje kmetijskih površin oteženo. Kot občina smo morali na ministrstvo za okolje in prostor zaprositi, da nam Zavod za varstvo narave Maribor naredi strokovne podlage. Po podanih strokovnih podlagah se je delovna skupina ponovno sestala. Jasno je bilo navedeno, da je območje južno od železnice že v Naturi 2000, da torej na tem območju že veljajo določena pravila – podlaga je tudi zakon o varstvu narave – ter da to ne pomeni dodatnih ovir za kmetijsko obdelavo teh površin. Če bo prišlo do razglasitve parka in bomo v prihodnje izvajali določene programe, pa to lahko pomeni prednosti. Torej kmetijstvo, pri tem ne izgubi nič. V drugi fazi pa to pomeni, da se lahko pridelki oz. produkti s tega območja promovirajo pod blagovno znamko, ki ne bo samo blagovna znamka Krajinskega parka Središče ob Dravi, temveč širše, skupaj z drugimi občinami,« je v uvodu pomisleke zavrnil središki župan Jurij Borko ter v nadaljevanju ponovno poudaril, da ne želijo nikomur ničesar prepovedati.

Preširoko območje, brez prenočišč …

Paničeva: »Tudi ko je Natura nastala, so rekli tako, pa je potem bilo tudi več omejitev«

Preberite več v Štajerskem Tedniku