Soustanoviteljstvo Zdravstvenega doma ali popravljanje preteklih napak?
Lenarški občinski svet je opravil prvo obravnavo akta o preoblikovanju Zdravstvenega doma v Lenartu, ki predvideva razširitev kroga soustanoviteljic s treh na šest občin. Seveda se bo to zgodilo le, če se bo s tem strinjalo vseh šest občinskih svetov na Lenarškem. Lenarški je na zadnji seji v prvi obravnavi potrdil tudi odlok o ustanovitvi sveta ustanoviteljic.

Župane šestih občin z Lenarškega že nekaj časa zaposluje novi akt o preoblikovanju Zdravstvenega doma Lenart. Po sedaj veljavnem odloku so soustanoviteljice tri občine, Lenart, Sveta Trojica in Sveti Jurij, čeprav zdravstvene usluge koristijo občani vseh šestih, torej tudi Benedikta, Svete Ane in Cerkvenjaka. Levji delež pri investicijah, ki jih v zadnjem obdobju ni bilo malo – 2,2 milijona evrov je stala samo zadnja gradnja prizidka –, je vsa leta nosila občina Lenart.
Preteklih vlaganj nove soustanoviteljice ne bodo krile
Prav to najbolj bega nekaj lenarških svetnikov, predvsem Aleša Smrdelja iz vrst Gibanja Svoboda, ki bi od bodočih soustanoviteljic pričakoval finančni vložek tudi za nazaj. Želel je tudi, da bi se medsebojna razmerja med občinami uredila s posebno, notarsko overjeno pogodbo, in ne zgolj z Odlokom o ustanovitvi sveta ustanoviteljic JZ ZD Lenart, kot je predvideno. Urejanje zadev za nazaj, kot bi jih želel Smrdelj, ni mogoče, je na seji v Lenartu povedal Milan Železnik, strokovni sodelavec Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila, ki je akt pripravil. „Predpisi ne morejo veljati retroaktivno. Ob tem pa sploh ne vemo, kaj bi s to pogodbo, ki ste jo predlagali, lahko urejali. Izhajamo namreč iz dejstva, da občine ustanoviteljice zagotavljajo materialne pogoje za zdravstveni dom, ne pa za dejavnost. Razmerja med občinami torej lahko veljajo za vnaprej. To je bistveno, kar želimo rešiti,“ je pojasnil Železnik.
Župan Janez Kramberger je v razpravi dal vedeti, da pogovori na to temo tečejo že dolgo in da naj bi z župani že tudi našli skupni jezik: »Lenart je doslej v ZD vlagal del lastnih proračunskih sredstev, da smo lahko izpeljali sofinancerske projekte. Denar za nove projekte čaka, in če ga bodo ostale občine počrpale, bodo vložile tudi svoja sredstva. Upam, da sem prav razumel kolege župane, da so voljni sooblikovati podobo tega zavoda tako v finančnem kot v upravljavskem smislu, v deležih glede na število prebivalcev.«
Več svetnikov za dodatno pogodbo
Več v Štajerskem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se