ČD Vitomarci

Minulo soboto so člani Čebelarskega društva Vitomarci v sodelovanju z občino posadili 60 srebrnih lip pod cerkvijo sv. Andraža, ob Poti strpnosti. »Gre za tradicionalno marčevsko akcijo, saj smo že lani in predlani posadili večje število medovitih rastlin. Letos smo še posebej veseli srebrnih lip, ki cvetijo konec julija, kar je najboljše obdobje za čebele,« je pojasnil Simon Fridau, predsednik Čebelarskega društva Vitomarci, in dodal, da je njihova občina velika promotorka sajenja medovitih rastlin, saj vsakega novorojenca obdarijo s sadiko lipe.

»Prve lipe že cvetijo in zagotavljajo zelo dobro lipovo pašo, kar se odraža tudi v visokih rezultatih pri pridelavi lipovega medu. Naše čebelarstvo dosega zlate medalje, kar nas izjemno veseli. Pomembno je, da imamo v občini spodbudne ljudi, ki podpirajo sajenje medovitih rastlin,« je poudaril Fridau. Sveti Andraž je tudi vinogradniško-sadjarska občina, kjer je veliko jablan. »Čeprav te rastline ne dajejo medičine, so pomembne, saj zgodaj spomladi zagotavljajo cvetni prah, ki je ključen za razvoj čebel.« Županja Darja Vudler Berlak prav tako aktivno podpira te pobude in se zavzema za nadaljnje širjenje sajenja medovitih rastlin v občini. Pod cerkvijo je tudi društveni čebelnjak s šestimi panji, ki so ga postavili v okviru evropskega projekta.

Čebelarjenje je vse bolj zahtevno

Čebelarsko društvo Vitomarci je sicer eno manjših v občini, a izjemno dejavno. Trenutno šteje okoli 25 članov, od katerih so le štirje čebelarji, ostali pa so podporni člani. Nekateri bi si želeli začeti s čebelarstvom, a si tega še ne upajo, saj je čebelarska panoga vse bolj zahtevna.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Naj vas mladost ne zavede – Žiga obvlada svoje delo

»Čebelarjenje postaja iz leta v leto večji izziv, predvsem zaradi vremenskih nevšečnosti. Zadnja zmrzal letos je uničila tretjino akacije, kar bo lahko imelo velike posledice za celoletno čebelarjenje. Ljudje se sploh ne zavedajo, kako pomembna je akacija – če pomrzne, čebelje družine nimajo pravega razvoja,« opozarja Fridau.

Poleg vremenskih težav se čebelarji soočajo tudi z boleznimi, kot je varoza. Ameriške gnilobe na njihovem območju še niso zaznali, je pa vse večja grožnja azijski sršen, ki se že širi po sosednjih državah. »Samo vprašanje časa je, kdaj se bo pojavil tudi pri nas. Ta invazivna žuželka je izjemno nevarna za čebele, saj sršeni prežijo nanje pred panji in jih pojedo. Poleg tega gnezdijo visoko v krošnjah dreves, tudi več kot 18 metrov nad tlemi, njihova gnezda pa lahko dosežejo do dva metra širine,« pojasnjuje Fridau, ki se skupaj z ostalimi člani društva nenehno izobražuje na tem področju. »V prihodnjih letih se bomo morali proti tej grožnji boriti, upam, da uspešno,« je še dodal sogovornik.