Arhiv Štajerskega Tednika

V 11 letih je Habjanič naredil veliko delo in skupaj z vsemi, ki so mu prisluhnili, pomagal ogromno ljudem. Vsaka zgodba, v kateri je sodeloval, se mu je vtisnila globoko v spomin. Sprva je sodeloval z ljubljanskim društvom, ki jim je predajal zbrana sredstva, a ker je želel imeti direktni stik z ljudmi, ki jim pomaga, se je pred leti odločil projekt nadaljevati sam. „Zaslužna za to, da sem se lotil prve tovrstne akcije, je nečakova hči. V vrtcu so zbirali zamaške, ker sem ji želel pomagati, sem na zabojnike, predvidene za odpadno embalažo, po Ptuju nastavil plastenke, v katere so posebej odlagali zamaške. Nato sem obiskoval gostinske lokale, jih prosil za pomoč in večina se je odzvala, z mnogimi sodelujem še danes. Enkrat mesečno jih obiščem in poberem, kar so nabrali."

Vse to od 73-letnega Habjaniča terja veliko časa in prostovoljnega dela, tudi sredstev, ne nazadnje opravi veliko prevozov, da pobere zbrane zamaške, a kot pravi, to počne z veseljem: "Raje tako porabim čas, kot da bi hodil po gostilnah."

Za tono je treba zbrati zelo veliko zamaškov. Cena, po kateri jih predelovalci odpadkov odkupujejo, je v zadnjih letih nihala. Ko je Habjanič začel, so za tono dobili okrog 400 evrov, v vmesnem času je cena padla na 190 evrov, danes dobijo okrog 350 evrov.

Do informacij o pomoči potrebnih praviloma pride tako, da ga kontaktirajo njihovi sorodniki, znanci, prijatelji. Zgodbe, s katerimi se srečuje, so zelo raznolike. Praviloma so za pomoč, ki jo nesebično nudi, zelo hvaležni. Najdejo pa se tudi taki, ki tega ne cenijo primerno: "Klicala me je ena gospa, da bi zbirali za njenega vnuka. Ko sem jo povprašal, če bi tudi oni to počeli, da skupaj naberemo več, je enostavno rekla, da se njej to ne splača. A meni pa bi se splačalo to početi za njenega vnuka? Take stvari te razočarajo, presenetijo. Imel sem tudi primer, ko smo zbirali sredstva za eno deklico. Prosil sem jih naj pridejo na odvoz na Ptuj, pa jim je bilo težko. Meni je to nerazumljivo. Vedno želim, da so prisotni na odvozu, da se ve, kdo prejme sredstva od prodaje zbranih zamaškov. Takrat mi je celo rekla gospa, da je 3.300 kilogramov zamaškov zanje mala malica in da ne morejo dovoliti, da se jaz preko njihovega otroka afirmiram. To te prizadene. Sam namenim veliko časa in dela temu. Če ne bi imel žene, bi zelo težko to počel." Ko zamaške poberejo, jih je namreč treba prebrati, spraviti v primerno embalažo, poskrbeti za odvoz ... Velika večina prejemnikov pomoči izkaže veliko hvaležnost, zato Habjanič pravi, da se osredotoči na pozitivne zgodbe in tako lažje prenaša muhe posameznikov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku