V uvodu julijskega dogajanja Festivala Arsana so odličen pevski in glasbeni večer poustvarili mladi pevci, udeleženci letošnje Poletne vokalne šole Arsana.
Na jasi v Belšakovi ulici na Ptuju je potekal glasbeni večer z naslovom Glasbeni večer z mandolino in besedo, ki ga je pripravila mandolinska skupina AMOS.
Ženski pevski zbor Lilith je letošnjo sezono zaključil s premiero celoletnega projekta Eterna – pesmi večnosti, v kateri so se pevke ukvarjale s slovensko ljudsko glasbo in črnsko duhovno – dvema svetovoma, ki sta se združila v večnosti čarobnega ambienta.
Začetek godbeniške avanture Stanka Menonija, letošnjega prejemnika plakete Anton Horvata, je povezan s prvomajskimi budnicami Pihalnega orkestra TGA Kidričevo, v katerem je igral njegov starejši brat Edi. Ko je obiskoval 3. razred OŠ Kidričevo, so skupaj s sošolci godbenike, ki so prebujali Kidričane, spremljali z baklami. Ta igranja so se mu še posebej vtisnila v spomin, trobenta pa je bila njegov prvi izbor. Ob poslušanju godbenikov ga je dobesedno očarala.
Festival sodobne umetnosti Art Stays 2025 je od 10. do 13. julija vabil z bogatim dogajanjem otvoritvenega vikenda, z odprtjem razstav na več kot desetih lokacijah na Ptuju, v Strnišču, Majšperku in prvič letos tudi na gradu Borl, projekcijami filmov, pogovori z umetniki, performansi in tudi glasbo ter plesno predstavo Prehajanje plesne skupnosti Gea.
Mestna tržnica je na Gala večeru slovenske popevke, to je bil že tretji tovrstni večer v sklopu Festivala Arsana, pokala po šivih. Niti dokaj mrzel večer s šestnajstimi stopinjami Celzija občinstvu ni mogel do živega. To je bil še en poklon pesmim naše kulturne dediščine, čudovitim melodijam in zgodbam, ki razveseljujejo in bogatijo naš vsakdan že šestdeset let in več.
Z naslovom letošnjega festivala Prah se organizatorji največjega slovenskega festivala sodobne umetnosti Art Stays, KUD Art Stays, navezujejo na biblični zapis "prah si in v prah se povrneš".
Slovenjegoriško Društvo generala Maistra Polenšak je tudi letos, že 16. po vrsti, izpeljalo tradicionalno kulturno prireditev »Petje pod lipo«.
Ljubezen do tamburice in ljudske glasbe je pred 30 leti povezala mlade tamburaše iz Cirkulan. Združevale so jih podobne vrednote, veselje do glasbenega ustvarjanja in želja po skupnem druženju. Čeprav se je skupina skozi leta spreminjala, sta vsa leta vodja skupine Boštjan Polajžer ter predsednik Toni Štumberger.
V prijetni senci lipe so se nedavno pri Koruzjaku na Bregu na pobudo društva upokojencev Optimisti zbrali ljudski pevci in godci, ki s pesmijo ohranjajo kulturno dediščino.
Štirinajstletni Alexander Kaaouana iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je že tretje leto zapored postal naj glasbenik MO Ptuj. „To pomeni, da mi je uspelo, da nisem ostal na eni ravni, da sem napredoval in izpopolnil svojo interpretacijo. Ta letošnji uspeh je najslajši doslej. V tem letu sem zelo veliko delal, veliko je bilo predanosti,“ je povedal Alexander.
V prvi otroški knjigi Laure Mohorko Kumer oživijo zobni črvički. Zgodba je nastala povsem spontano – med pripovedovanjem pravljic svoji hčerki Leni, ki ni bila najbolj navdušena nad umivanjem zob. Ker ima Laura tudi zaradi svojega učiteljskega poklica pripovedovalsko žilico, si je izmislila zgodbo, s katero je želela hčerko spodbuditi k redni zobni higieni. Zapisala jo je in za nekaj časa pospravila v predal, zdaj pa je končno oživela v obliki knjige z naslovom Črvičja zabava.
Zgodovinsko mesto Ptuj je ob vseh poletnih festivalih, ki napolnijo ulice in trge, edinstveno še v enem pogledu – na prosto se preselijo tudi kino projekcije. Sredi julija bo poletni kino na mestni tržnici, avgusta pa Kino brez stropa, serija projekcij filmov na prostem.
Tudi letošnji zaključni koncert učencev in učiteljev ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je starše in druge obiskovalce navdušil.
Pihalni orkester Ptuj je eden starejših v Sloveniji, zagotovo pa najstarejši med društvi na Ptuju in med pihalnimi orkestri na Ptujskem, ki delujejo še v Podlehniku, Markovcih, Dornavi in Kidričevem. Njegove korenine segajo v leto 1855, ko je tudi pisno dokumentirano delo Mestne godbe, organizirane v samostojno glasbeno društvo, ko se je začela instrumentalna in godbena dejavnost na Ptuju.
Na Kukavi bo na dan državnosti na ogled film Moj ata, socialistični kulak. Gost filmskega večera bo Tone Partljič.
Pred osemdesetimi leti se je na današnji dan, 24. junija 1945, na Ptuju rodil Viktor Gojkovič, akademski kipar, magister restavratorstva, častni občan Mestne občine Ptuj in Občine Hajdina. Dober mesec po prenehanju zadnjih bojev na slovenskih in evropskih tleh pa deček ni dobil imena Viktor po zmagi nad nacizmom in fašizmom, kar bi lahko sklepali iz zgodovinskih okoliščin, ampak po sv. Viktorinu Ptujskem, ptujskem škofu, cerkvenem pisatelju in mučeniku, čigar grob naj bi bil tik ob domačiji Gojkovičevih na Hajdini.
Člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj so tudi v 54. letu svojega delovanja nadvse ustvarjalni. Že drugo leto zapored pa svoja najnovejša likovna dela v oljni in akrilni tehniki razstavljajo v mali obokani dvorani Stare steklarske, kjer bodo na ogled najmanj mesec dni.
V ciklu Glasba v mestu 17. Festivala Arsana so nepozaben večer glasbe in petja sinoči na Panorami ustvarili dijaki Gimnazije Ptuj s svojimi mentorji. Predstavili so se v različnih glasbenih žanrih, skozi katere so popeljali orkester, dekliški pevski zbor, solistke in solisti ter glasbene skupine.
V Beli dvorani Grajske pristave Ormož so junija odprli razstavo del 4. mednarodne likovno-fotografsko-kiparske kolonije z naslovom Ormož 2025. Na ogled so postavili dela umetnikov iz treh evropskih držav, ustvarjena v okviru 4. likovne kolonije, organizirane pod okriljem Likovno kulturnega društva Ormož – LIKUDO.
