Pred kratkim je ormoška knjižnica po nekajmesečnem premoru pripravila zanimiv literarni večer, ki (najbrž) nikogar ni pustil ravnodušnega. Gostja večera je bila Ksenija Trs, ki je v pogovoru z bibliotekarko Marijano Korotaj predstavila svoj avtobiografski prvenec z naslovom Kdo se boji Črnega moža.
Mladi pevski talenti iz občin Ormož in Središče ob Dravi z osnovnimi šolami so 9. marca nadvse uspešno začeli že 8. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tokrat so se izkazali s petjem v živo, s prenosom na Facebooku Radia Ptuj. Kljub sprostitvi epidemioloških razmer te še vedno ne dopuščajo, da bi se že v tej sezoni vrnili v prostore osnovnih šol in občin, kjer bi mladim pevcem občinstvo lahko tudi v živo zaploskalo. Že prvi predizbor pa je pokazal, da so tudi v času epidemije veliko peli, vadili, pilili svoj pevski oz. glasbeni nastop.
Murkova ulica je postala prava umetniška ulica, ob dveh stalnih galerijah in v neposredni bližini galerije Art Stays je v občasen atelje spremenjena tudi ena bivših modnih trgovin na tem območju. V izložbenem oknu so že nekaj časa razstavljene intarzije Voja Veličkovića (Samo nebo je nad Ptujem), trenutno največja 5-delna slika Ptuja, njegovo doslej največje delo, ki ga je izdelal, veliko 3 m krat 1,2 metra. V teh dneh pa je uveljavljenega intarzista že mogoče spremljati v živo pri njegovem novem projektu Ptuj – Beograd, s katerim se bo poklonil svojemu rodnemu mestu.
Do 3. aprila bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava Ota Rimeleja pod naslovom Lestev in ne bo. Z njo se slikar vrača na Ptuj, kamor je v otroštvu zelo rad zahajal k svoji babici in dedku ter drugim sorodnikom.
Predstave, ki jih je Mestno gledališče Ptuj v koronskem obdobju ustvarilo v koprodukciji z na neki način že s stalnimi partnerji, so z enakim navdušenjem kot občinstvo sprejeli tudi v strokovni javnosti. Direktor MG Ptuj Peter Srpčič je te dni z velikim zadovoljstvom povedal, da je več njihovih predstav, nastalih v koprodukciji, uvrščenih na prestižne gledališke festivale. Glede na razpoložljiva sredstva lažje in boljše delajo, če sodelujejo z drugimi.
Sproščanje kovidnih ukrepov je razstavo finalistov in nagrajencev Ex-Tempore 2022 vrnilo v Galerijo Magistrat MO Ptuj, kjer ima ta razstava že domicil. Odprli so jo 25. februarja, ko so tudi v živo izvedli podelitev letošnjih priznanj in nagrad.
Znani so rezultati programskega razpisa, ki ga vsako leto objavi Ministrstvo za kulturo. Tako je tudi širša javnost seznanjena s tem, kateri nevladni zavodi bodo v prihodnjih štirih letih, 2022–2026, z davkoplačevalskim denarjem soustvarjali slovensko kulturo na področju uprizoritvene, glasbene, vizualnih in intermedijskih dejavnosti. Med prejemniki bo tudi Društvo za glasbeno umetnost Arsana za festival Arsana v višini 70.000 evrov letno.
Izjemen primer tega, kako se v naših krajih ohranja in prenaša pustna tradicija, so pokači z Ribiške poti. Sosedje, dečki in deklice, stari od 6 do 11 let, so se povezali in z nekaj vaje v mestu priredili pravi spektakel. Deseterica pokačev s tremi spremljevalkami je nastopila suvereno in sinhrono, čeprav so skupino ustanovili le nekaj dni pred nastopom v mestu.
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je od danes do 4. marca na ogled razstava letošnjih finalistov mednarodne likovne nagrade Ex-Tempore Ptuj Karneval, osrednjega likovnega dogodka v pustnem času na Ptujskem. Odkar poteka, je na Ptuj privabila že več kot tisoč likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in še nekaterih drugih držav. Nagrado organizirajo Kulturno umetniško društvo Art Stays, Mestna občina Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Od prijave, ocenjevanja, do podelitve nagrad je potekala v spletni obliki. Virtualno so jo odprli že včeraj, ko so tudi razglasili letošnje prejemnike nagrad.
Na odrskih deskah ptujskega gledališča je v minulih dneh svoje baletne dosežke predstavilo 80 mladih baletnih plesalcev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (78 punc in dva fanta). Učenci različnih starosti, ki tedensko obiskujejo ure baleta, so pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc pripravili predstavo Hrestač.
Na pustni razstavi v hotelu Primus na Ptuju sta na ogled zgodba o kurentu na razglednicah, ki jo je pripravil zbiratelj ptujskih razglednic in filatelist Franc Golob, ter osebnih pustnih znamk ptujskih filatelistov pod vodstvom Petra Krefta.
Petnajst let po končani obnovi gledališke stavbe preddverje dvorane ponovno krasi spominska plošča v spomin igralcem, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno. Ponovno so jo namestili na letošnji Prešernov dan. Prvotna iz leta 1948 se je namreč med obnovo izgubila oz. se je za njo izgubila vsaka sled.
Luka Pongrac, učenec 2. b-razreda OŠ Olge Meglič na Ptuju, je svojega prvega kurenta narisal že zelo zgodaj.
V Salonu umetnosti je na ogled raztava Skrita mestna dvorišča. Razvoj srednjeveškega Ptuja. Arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju.
Tudi iz Miklavža pri Ormožu, natančneje iz Zasavcev, prihaja zgodba vaščanke Klavdije Topolinjak, ki se je pridružila izjemnemu projektu Slovenija kvačka. V več kot 120 urah dela, 1,2 kg porabljene volne in precej vloženega truda je začetnica skvačkala precej zahteven ormoški občinski grb.
„Sem enaindvajsetletna Ptujčanka, željna novega znanja, izkušenj in priložnosti, študentka tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru. Razmišljam tudi o magistrskem študiju, morda v smeri menedžmenta, “ je povedala Blažka Hojak Šalamun.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili spletni dogodek, na katerem so gostili ilustratorja Patrika Komljenovića iz Kidričevega, avtorja sodobnega stripa o povodnem možu Franceta Prešerna, ki si ga je mogoče ogledati tudi na razstavi v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do 24. februarja.
Strojna šola Ptuj, ŠC Ptuj, in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sta združila moči in pripravila razstavo z naslovom Ptujske maske rajamo, v goste vam prihajamo – »Fašenk po strojniško«.
Praznik kulture so obeležili tudi v občini Ormož. Vrhunec praznovanja je bila osrednja občinska slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Ksavra Meška za dosežke na področju kulturne dejavnosti. Zaradi trenutnih razmer je bil ogled proslave omogočen preko kanalov lokalne televizije, kulturni program so obogatili učenci OŠ Ormož.
