· Kultura

Ob letošnjem Prešernovem dnevu je kulturno ministrstvo razglasilo dobitnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega slada, med njimi pa so letos tudi ustvarjalci iz Prekmurja. Prešernovo nagrado v letu 2012 za življenjsko delo prejme pisatelj Feri Lainšček, med šestimi nagrajenci Prešernovega sklada pa je tudi slikar Sandi Červek.

· Kultura

Z ministrstva za kulturo so na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna sporočili, da Prešernovi nagradi v letu 2021 prejmeta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož bodo v kroniko koronskega leta zapisali več uspešnih zgodb. Tako so po štirih letih septembra letos odprli posodobljeno zbirko glasbil v celotnem obsegu. »Gre za izjemno pridobitev našega muzeja, zbirka nacionalnega pomena odslej vabi v novi posodobljeni podobi,« poudarja direktor Aleksander Lorenčič.

Letošnje praznovanje tedna slovenskih splošnih knjižnic je potekalo pod sloganom »Moja knjižnica povezuje«. Poudarek celotedenske akcije je predaja sporočila, da so knjižnice za svoje uporabnike vedno dostopne. V ormoški knjižnici so v duhu aktualnih ukrepov pripravili virtualno predstavitev knjižnice, tako osrednje kakor tudi treh krajevnih knjižnic.

Pred dvema letoma se je svet občine Središče ob Dravi odločil, da ne bo več sofinanciral delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), katerega soustanovitelji so še danes. Zato je vodstvo muzeja sprožilo sodne postopke, ki so se začeli s poskusom mediacije, a obakrat neuspešno. To pomeni, da gre postopek naprej v obravnavo pristojnega sodišča.

Korona obdobje piše tudi pozitivne zgodbe. Eno takšnih so po dolgih letih prizadevanj spisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor Aleksander Lorenčič je z velikim veseljem in ponosom sporočil, da je zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj postala last PMPO. Le-ta je že od leta 2000, ko je sprejel v restavratorski atelje cikel osmih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma.

Na Osnovni šoli Olge Meglič oziroma Olgici, kot ji mnogi radi rečejo, so 40 let delovanja obeležili s predstavitvijo zbornika Olgičinih 40 let. V zborniku je zajetih 40 dogodkov, ki so v zadnjem desetletju oblikovali in zaznamovali življenje ter delo na šoli v osrčju najstarejšega mesta.

V dvorcu Dornava so to jesen na ogled postavili razstavo, ki prikazuje stanje grajskih vrtov v preteklosti in danes. Razstavne panoje, na katerih so fotografije iz preteklosti, so namestili po celotnem kompleksu dvorca. Na fotografijah je stanje nekoč, v živo pa vidimo stanje danes.

V Mestni hiši v Ljubljani so v petek podelili Aškerčevo nagrado in priznanja za obdobje 2019–2020, ki jih Arhivsko društvo Slovenije namenja dosežkom na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter njene popularizacije je prejela Ptujčanka Marija Hernja Masten, ki je 40 let delala v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer se je kot arhivistka od leta 1971 do 2011 posvetila urejanju, sprejemanju in vsem drugim postopkom, ki se nanašajo na arhivsko gradivo, kot pomembnemu dejavniku za prepoznavnost naše preteklosti.

· Kultura

V nedeljo zvečer so v Križevniški cerkvi premierno uprizorili predstavo Vsi ptice avtorja Wajdija Mouawada.

Javni sklad za kulturne dejavnosti je konec septembra proglasil najbolj kulturno šolo. Naziv Naj kulturne šole v kategoriji male šole in podružnične šole je prejela OŠ Središče ob Dravi. »Gre za visoko priznanje in potrditev dela na kulturnem področju, obenem pa pomeni veliko zavezo in spodbudo za nadaljnje delo,« je dejala ravnateljica Jasna Munda.

Kultura se ne da, tudi v razmerah covida-19 vabi na dogodke v galerijah, gledališču, muzeju in še vedno tudi na prostem. V Galeriji mesta Ptuja, kjer so odprli retrospektivno razstavo akademske slikarke Anke Krašna, so namesto otvoritvenega dogodka na dan odprtja razstave povabili na tri zaporedne vodene sprehode med razstavljenimi umetninami. Vodili sta jih slikarka Anka Krašna in kustosinja razstave dr. Marjeta Ciglenečki.

V Arsani bodo s koncerti razvajali tudi v letošnji jeseni oz. zimi. Zaradi velikega povpraševanja in ponudb posameznih umetnikov so se odločili, da jih bodo povabili k sodelovanju oz. koncertiranju v slavnostni dvorani ptujskega gradu.

V Sončnem parku je 18. septembra potekal multimedijski dogodek ptujskih umetnic: Maje Butolen Zorko, Tjaše Čuš in Sare Korošec. S svojimi umetniškimi deli so opozorile na pogosto prezrto ustvarjanje ženk, hkrati pa tudi spodbudile k večjemu oz. kakovostnejšemu sobivanju mesta, ljudi, kulture in narave.

Kantavtor in šansonjer Zoran Predin je tudi Ptujčanom predstavil svoj prvi roman z naslovom Mongolske pege.

V Salonu umetnosti so brez posebne otvoritvene slovesnosti odprli priložnostno razstavo slovenskega umetnika Janeza Mežana, ki je živel in ustvarjal po drugi svetovni vojni na Ptuju, kjer je do upokojitve poučeval risanje na ptujski gimnaziji. Gre za osem akvarelov in risb, ki sta jih muzeju podarila Mira Žuraj in Boris Černe.

Ljudska pesem in glasba sta tako močni, da jima tudi koronavirus ne more do živega. V Domu krajanov Budina-Brstje so septembra Ljudske pevke Jezero nazdravile svoji 16-letnici delovanja.

Baročni dvorec Dornava z vrtovi in parkom nedvomno sodi med enega najlepših in najdragocenejših kulturno-zgodovinskih spomenikov na Slovenskem. Edinstven je predvsem zaradi vrtne zasnove, nekateri strokovnjaki ga celo poimenujejo slovenski Versaj.