Skupaj za dobrotnika leta!
Tudi letos smo se v Štajerskem tedniku vključili v vseslovensko akcijo Ljudje odprtih rok, s katero boste vi, bralke in bralci, izbrali dobrotnika leta na našem območju. Namen akcije je prepoznati delo in napor posameznikov, ki so s svojo energijo, delom, predanostjo in nesebičnostjo pripomogli, da je življenje lepše in da tisti, ki jim življenje ne prizanaša, dobijo pomoč, ki jo potrebujejo. Ti ljudje niso le zgled, ampak gonilo pozitivnih sprememb, ki jih naša vse bolj individualizirana in digitalizirana družba še kako potrebuje. Letos so se v ožji izbor akcije na območju Spodnjega Podravja uvrstili Marija Prelog iz Markovcev, Primož Lorbek iz Hajdine in Marjana Cafuta iz Ptuja. Predstavljamo vam jih v nadaljevanju. Za izbranega kandidata oz. kandidatko lahko glasujete tako, da izpolnite glasovnico in jo pošljete na naš naslov. Glasovnice lahko pošiljate do 22. aprila, zmagovalca regijskega izbora pa bomo razglasili 3. maja. Tekmovanje se bo nato nadaljevalo na nacionalni ravni, končni zmagovalec pa bo razglašen 12. junija.
Ljudje danes najbolj potrebujejo pogovor
Med nominiranci je kaplan županije sv. Martina na Hajdini Primož Lorbek. Srčnost, topla beseda in skrb za sočloveka so njegova odličnost, zaradi katere ste ga bralci prepoznali kot kandidata za laskavo priznanje Naj dobrotnik.
33-letni kaplan Primož je klic v duhovniški poklic začutil sredi študentskih let. Za bogoslovje se je odločil po dveh letih študija gradbeništva. „Končal sem srednjo gradbeno šolo v Mariboru in nadaljeval s študijem gradbeništva. V poznih najstniških letih je začel trkati božji glas. Vrnil sem se v cerkev, bil organist, z završkim župnikom sva se veliko pogovarjala, tako je odločitev za duhovniški poklic dozorela. Zapustil sem študij gradbeništva in se vpisal na bogoslovje. Teologijo sem študiral v Ljubljani in Zagrebu, novomašniško posvečenje sem imel leta 2019 v domači završki župniji. Pet let sem kaplan na Hajdini, vodim univerzitetno župnijo v Mariboru, sem voditelj hrvaške katoliške misije v Mariboru. Od lani z naddekanom Marjanom Feslom upravljava župnijo Starše, že leta sodelujeva tudi pri projektu donirane hrane, ki jo prevzemava pri trgovcih in dostavljava ljudem, ki jo potrebujejo,“ je v klepetu ob kavi povedal duhovnik, ki ga imajo na Hajdini in širše ljudje zelo radi. Razlog za to je med drugim njegovo delo z mladimi, ki je v prvi vrsti vzgojno in poučno, hkrati pa razgibano, sproščeno, veselo in zabavno. Niso pa samo mladi tisti, ki jim kaplan posveča svoj čas. Dostopen je vsem, če potrebujejo njegovo pomoč. Duhovniški poklic opravlja odgovorno in zavzeto, predvsem pa s srcem. „Rad delam z ljudmi, to mi je v zadovoljstvo in mi tudi največ pomeni.“
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Moje poslanstvo je pomoč drugim
Marija Prelog iz Markovcev je že vrsto let predana humanitarni dejavnosti. V zadnjih 20 letih je pomagala številnim ljudem v stiski, jim vlivala moč in upanje. Dejavna je tako v Karitas kot pri Rdečem križu, dobrodelnost pa je njeno življenjsko poslanstvo. Je močna in pogumna ženska, ki se srčno razdaja za druge. V lokalni skupnosti je spoštovana in zaupanja vredna oseba, hkrati pa dejavna v številnih društvih. Njena največja vrednota je družina.
Za Marijo Prelog je dobrodelnost nekaj, kar daje življenju smisel in te izpolnjujejo kot človeka. Veliko svojega prostega časa zato namenja pomoči drugim. Po njenih besedah so zgodbe ljudi zelo težke, v njih pa trpijo vsi vpleteni, še posebej otroci. Pri svojem delu se je srečala z različnimi težavami ljudi, od alkohola, drog, pomanjkanja financ … Velikokrat se je zgodilo, da je posameznika peljala v trgovino in mu tam kupila nujno potrebne stvari, včasih je komu pomagala samo z nekaj evri, da je lahko premostil najhujšo stisko. Prav tako je v okviru Karitas in RK uspešno organizirala številne akcije zbiranja sredstev za plačilo položnic socialno ogroženim posameznikom ali družinam. Skupaj pa so stopili tudi ob številnih elementarnih nesrečah. »Najbolj boleče je, ko bi posamezniku rad pomagal, pa tega ne dovoli, ali pa ne veš, kako bi sploh pristopil do njega. Zelo sem vesela vseh zgodb, ki so se srečno končale, vedno pa seveda ni tako,« je dejala Prelogova, ki jo je kandidatura za Naj dobrotnico zelo presenetila.
---------------------------------------------------------
Moje delo je moj način življenja
Marjana Cafuta je sekretarka Območnega združenja RK Ptuj že dvajset let. „Moje delo ni moje delo, ampak je moj način življenja,“ je kratko predstavila svoje delo. Njena zgodba v največji humanitarni organizaciji se je po naključju začela pred več kot 30 leti, ko je postala nadomestna članica odbora RK.
V samem začetku je volontersko pomagala tudi pri računovodskih delih, saj so v tistem času v RK ostali brez računovodkinje. Po poklicu je namreč ekonomistka. RK Ptuj prav tako ni imel sekretarja. Še ni prav razmislila o tem, ali bi bilo delo sekretarja zanjo novi izziv, že so jo potrdili za v. d. sekretarke za pol leta. Tako se je sčasoma rodila zaposlitev na mestu sekretarja RK. „Začela se je pot, ki sem jo pravzaprav brez neke primopredaje in brez usmeritev, kako delati, morala sama tlakovati. Veliko zaslug pri tem je imela sodelavka Danica, ki mi je z izkušnjami in nasveti pomagala. Potrebovala sem jih, saj sem na RK prišla iz športa. Delo v organih sem sicer poznala, ne pa podrobnosti. To je bil pravi izziv. 20 let je mimo, teče že peti mandat mojega dela sekretarke Območnega združenja RK Ptuj,“ je zgodba Marjane Cafuta, ki se iz dneva v dan, 365 dni na leto in 24 ur na dan, srečuje s stiskami ljudi. Na RK ne poznajo delovnika, ker ko se zgodi, je treba iskati rešitve. To so zgodbe, ki ji pogosto ne dajo spati, ki jih nosi domov. „Vztrajna, trmasta, kot sem, ne odneham zlepa, četudi so problemi še tako veliki. To lahko povedo vsi, ki so z menoj delali, ne dam se odpraviti. Težko se odklopiš od teh problemov, nosiš jih v sebi, včasih se te tako zelo dotaknejo, morda huje, kot če bi jih imel sam. Veš pa, da so rešljivi, a ne v tistem trenutku. Nenehno iščeš poti, kako boš neki problem rešil, da bo stiska nekoga manj boleča,“ pove.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
