Mesto tisočletij se ruši v temeljih
Ptujski dominikanski samostan so pred leti začeli obnavljati, pa je projekt zaradi pomanjkanja denarja zastal. Ravno ko se je končno začelo govoriti o nadaljnjem urejanju objekta in okolice, pa so se napovedali novi stroški. Na obzidju samostana so namreč odkrili tri večje poškodbe, vprašanje pa je, koliko »tempiranih bomb« je še skritih pod (pre)bujnim rastjem. Bo (podobno kot predlani grajsko obzidje v mestni vinograd) samostansko obzidje zgrmelo v Dravo?
Ptujčan Peter Mesarič je opozoril, da je z ostankov obrambnega stolpa na zahodnem delu samostanskega obzidja odpadlo za okoli tri kvadratne metre opeke, poškodba pa po njegovi oceni sega kakšnih 20 centimetrov v globino. »O tem sem že pred 12 leti obvestil Zgodovinski arhiv na Ptuju, katerega uprava je bila takrat na dvorišču dominikanskega samostana. Poškodba obzidja zdaj ni vidna, ker jo je prerastel bršljan.« Druga poškodba stolpa naj bi nastala predlani ali lani, ko se je odlomil velik kos skale pod zaokroženo zahodno teraso, z njim pa je odpadlo tudi nekaj opek. »Odlomljen kos peščene skale leži v Dravi, poškodba stolpa pa je vidna samo z reke,« je pojasnil Mesarič.
Na Mestni občini (MO) Ptuj so povedali, da jih je o odpadli skali že obvestil lastnik zemljišča ob samostanu: »S predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) smo si iz čolna podor skale ogledali, dostop za natančen ogled pa je trenutno onemogočen zaradi zaraščenosti terena. Za čiščenje rastja smo tudi že pozivali Direkcijo RS za vode (DRSV), vendar je bil njihov odgovor negativen zaradi pomanjkanja sredstev.« Dodali so še, da si bosta stanje na terenu takoj, ko bo dostop omogočen, ogledala geomehanik in statik.
Čoln ali lestev?
Rastja ne smemo odstraniti
Preberite več v Štajerskem Tedniku
