Osebni arhiv

Poleg tega so trdili še, da se kmetje o vsem obveščajo in da so se organizirali, da skupno zaščitijo pridelek pred vranami, zato je to moral vedeti. Sodišče je te trditve zavrnilo, saj je iz sodbe prvostopenjskega sodišča jasno, da kmet tega ni vedel. Nasprotno, glede na izpovedi prič enega od zavodov za gozdove in lovske družine lastnikov kmetijskih zemljišč nihče ne obvešča o škodnih primerih v okolici. »Zatrjevanje toženke (države, op. a.) v pritožbi, da se kmetje med sabo zagotovo obveščajo, je neizkazano in ni podprto z nobenim dokazom, prav tako je življenjsko nesprejemljivo, da bi se od posameznega kmeta kot dobrega gospodarja moralo pričakovati, da se pogovarja in komunicira z drugimi kmeti. Ne nazadnje je tožnik takoj po škodnem dogodku poklical lovsko družino, jih obvestil in se pozanimal, v istem letu pa so se kmetje tudi organizirali med sabo in zaščitili pridelek,« še piše v sodbi.

Ni ravnal kot slab gospodar

Odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, ki zastopa kmeta iz Moškanjcev, je tako prepričal sodišče, da kmetovalcu ni bilo treba zaščititi njive s strašili in podobnimi odganjali ptic, ker ni razpolagal s podatkom, da je na območju, kjer kmetuje, v obdobju zadnjih treh let prišlo do dveh podobnih škodnih primerov. »Če je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu hkrati predlagati način zaščite in priskrbeti odganjala,« je ob razsodbi dejal odvetnik. Njegovemu varovancu tako država oz. državno odvetništvo ne more očitati, da je ravnal kot slab gospodar, ker posevka ni zavaroval. »Tudi sicer se površina petih hektarjev ne da varovati pred poljskimi vranami. Ker je škodo povzročila vrsta vran, ki je zavarovana prostoživeča žival, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, to je države,« je še dejal Korpič. So pa kmetje kasneje postavili strašila na njivi, ki pa, kot je razvidno tudi iz fotografije, vran ne prestrašijo.

Sodba že pravnomočna

Obe sodišči sta torej presodili, da je določilo v pravilniku o znanosti prejšnjih škodnih dogodkov nejasno in ne določa, komu mora biti takšna informacija znana. Zaradi narave primera bi sodba lahko vplivala na podobne odškodninske zahtevke v prihodnje, še meni Korpič, saj sodišče priznava objektivno odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo varovane živali. Državno odvetništvo sicer še vedno lahko vloži predlog za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču RS, je še povedal Korpič, a zaključil, da pa to ni zelo verjetno.