Arhiv Štajerskega Tednika

Muretinsko grajsko poslopje je leta in leta služilo izvajanju socialno-varstvene institucionalne dejavnosti. V gradu so bivali starostniki. Ko se je dejavnost ptujskega doma upokojencev preselila v sosednjo novozgrajeno stavbo, je bil grad na milost in nemilost prepuščen zobu časa. Ker v njem ni bilo življenja, je bilo opaziti, da je zapuščen. Okolico so preraščali gosta zarast, bodičevje, visoka trava, na grajskem dvorišču je bilo nekaj navlake, objekt je bil prazen in nefunkcionalen, vidno ga je najedala vlaga. Potem se je zanj ogrel Janez Golc, s križniki sklenil najemno pogodbo in pljunil v roke. Delo na gradu ga neizmerno veseli. Ves svoj prosti čas namenja urejanju soban in okolice. Uredil je dvorišče, postavil brajde, počistil in popleskal že nekaj grajskih soban, uredil sanitarije, sobane za druženje (jedilnice), ureja kuhinjo … Zamisli o življenju na gradu mu ne zmanjka. Ponosno pokaže, kaj jim je uspelo v gradu že vse postoriti in kaj bi še želeli. Ena od urejenih soban je soba princev ptujskega karnevala. Imajo tiskarsko sobo mojstra Janeza, sobo za žganjekuho (pripravljajo metin in bezgov sirup, jabolčni kis in žganje), opremili so dve jedilnici, v eni od njiju bo predvidoma knjižnica. Uredili so izbo za prodajo drobnih spominkov; vsi izdelki, ki jih ponujajo, so ročno delo. Ena od grajskih soban je namenjena garderobi za kostume, ki se jih je v desetih letih nabralo že ogromno.

Zamisli o oživljanju gradu je veliko

Preberite več v Štajerskem Tedniku