Franc Širovnik: »Tudi priznanja niso zmanjšala bolečin in stresa«
Franc Širovnik, pripadnik posebne enote milice s Postaje milice Ptuj, je bil zadet v glavo v akciji, 29. junija 1991, okrog 12.30 v Prešernovi ulici na Ptuju, v okviru katere so želeli ujeti pripadnike specialne enote JLA, ki se je gibala proti položajem pripadnikov TO. Žal je prišlo do usodne zmote, saj so skupino posebne enote milice pripadniki TO zamenjali s specialno enoto JLA ter začeli streljati. Franc Širovnik je bil težko ranjen, nekaj dni je bil v življenjski nevarnosti. Preživel je, a s hudimi posledicami.
»Spominjam se, bila je sobota, ko je prišel kurir TO na Postajo milice Ptuj. Sporočil je, da naj bi se po Prešernovi v civilu proti položajem pripadnikov TO gibale specialne enote JLA. Želeli so, da gremo tja, jih legitimiramo in ugotovimo, kdo so. Skupaj s Slavkom Sagadinom sem bil pri enem podhodu, ko me je začetni strel, ki naj bi bil opozorilo, zadel v glavo. Od tu dalje se ne spomnim ničesar. Najprej so me odpeljali v ptujsko bolnišnico, od tam pa v mariborsko. Po operaciji sem bil v komi štiri dni, na zdravljenju sem ostal tri tedne. Zame in za vse pa je to že bil konec vojne. Niso mi povedali, kdo je bil tisti, ki je streljal name, ker so mislili, da bi se morebiti lahko kako maščeval,« se tragičnega dogodka spominja Franc Širovnik, ki je prestal več operacij in ostal brez desnega očesa.
Bolečine so bile nepopisne, prav tako psihično trpljenje, zdravil se je tudi na psihiatriji Ormož. »Psihično sem bil popolnoma uničen, dneve sem preživljal sam doma, žena je bila v službi, sin v šoli. Bolečine v glavi so bile nepopisne.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
