Elizabeta pri stotih letih položnice sešteje do centa natančno
Pri svojih stotih letih je Elizabeta Selinšek vesela, čila in vedra gospa, ki vsakodnevno bere, še do pred kratkim je obdelovala precej velik vrt. »Zdaj najlažje sedim, malo me včasih boli križ, drugače sem dobro,« pravi o svojem počutju navdihujoča sogovornica, ki je minuli konec tedna v družbi najdražjih in predstavnikov ptujske občine obeležila stoti rojstni dan.
Elizabeta Selinšek se je rodila 28. oktobra 1923 v Dravinjskem Vrhu. Nekaj časa je živela v Vareji, od tam pa so se leta 1949 preselili na Ptuj. Šolala se je za šiviljo, a ker ji je nagajal vid, je šolanje opustila. Pri 16 letih je spoznala svojega bodočega soproga. Ko je bila noseča s prvo hčerko Tončico, je oče moral v vojsko, vrnil se je šele čez tri leta. Družino so nato še povečali, dobila sta namreč še eno hčerko, Albino. Elizabetin mož je umrl star 75 let, in sicer leta 1995. Kljub častitljivi starosti je danes stoletnica vse doslej živela sama, v domači hiši na Bregu. Zdaj se je k njej preselila hči. Ima pa okrog sebe veliko svojcev, ki so si hišo zgradili tik ob njeni. Njen vnuk Jernej pove, da prvo, kar stori, ki pride domov iz službe, je, da obišče babico in preveri, ali je dobro. Toplina doma, v katerem se združujejo, se čuti na vsakem koraku. Okrog Elizabete je bilo vedno veliko ljudi, ki ji prinašajo veselje in ljubezen.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
