Freepik

Vsi, ki pridelujejo zelenjavo sami, imajo to poletje po njenih besedah veliko dela. „Letina je bila zelo bogata, v začetku je bilo nekaj težav z boleznimi in škodljivci, svoje sta prispevali vlaga in suša, sedaj je čas optimalnega zorenja in pobiranja pri pridelovalcih, ki so se del na vrtu lotili kasneje,“ je pojasnila Pažekova. Drugi, ki so s setvijo in sajenjem pohiteli, s spravilom z vrtov počasi zaključujejo. „Kumar in kumaric skoraj ni več, razen od druge setve v rastlinjakih,“ je dodala. Začel se je čas rdečih paprik, paradižnika, cvetače, brokolija in zelja.

„Težava pri paradižniku je bila doslej počasno obarvanje, ni značilnega okusa, nižje so sladkorne stopnje,“ ugotavlja Pažekova, ki težave opaža še pri čebuli, ki je po suši ponekod postala »lesena«, kumare in kumarice pa se zaradi nihanja količine vode zvijajo.

Čeprav vrtičkarstva, kot smo ga poznali nekoč, ni več, ker so pogoji pridelave zelenjave danes zaradi podnebnih razmer bistveno zahtevnejši, rastlinjaki in visoke grede še vedno rastejo kot gobe po dežju. Tudi zanimanja za organizirane delavnice o pridelavi zelenjave je vse več.

Stanislava Pažek opaža, da vedno več potrošnikov išče lokalno, domačo zelenjavo. Gospodinje imajo dve možnosti za pripravo lastne ozimnice, zelenjavo lahko zamrznejo ali vložijo. „Oba načina shranjevanja sta optimalna za zelenjavo in poljščine. Važno pa je, da je so surovine optimalno zrele in nepoškodovane,“ je dejala Pažekova in dodala: „Priporočam čiščenje, pranje, sušenje zelenjave, rezanje na koščke in vakuumiranje pri načinu globokega zamrzovanja, saj s tem preprečimo izgubo mineralov in vitaminov ter se rešimo vonja po zelenjavi v skrinji,“ je povedala in ob tem opozorila, da naj bo v zamrzovalniku zelenjava čim bolj ločena od mesa.